O diskriminaciji govorimo, kadar se posameznika ali skupino oseb zaradi določenih osebnih lastnosti, predvsem zaradi rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, obravnava manj ugodno od drugih. Drugačna obravnava posameznika je nesprejemljiva kršitev človekovih pravic.
Primeri diskriminacije in nestrpnosti so pogostejši v zaostrenih ekonomskih in socialnih razmerah. Slovenska podružnica Amnesty International je opozorila na prisotnost rasizma in diskriminacije tudi v slovenski družbi. O tem priča tudi javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki je pokazala, da se velik del vprašanih v Sloveniji strinja o obstoju diskriminacije.
To ugotavljajo tudi v platformi nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Sloga in sicer, da pojavi rasizma, nestrpnosti in diskriminacije tudi pri nas niso redki.
"Tujce sicer sprejemamo, a pogosto le, dokler ne živijo poleg nas. Najbolj so na udaru Romi, Afričani, ljudje iz nekdanje Jugoslavije in muslimani," poudarjajo in dodajajo, da "zatiskanje oči pred problemi naše družbe slednje ne rešuje, ampak stopnjuje".
Slovenija se sicer v mednarodnih organizacijah zavzema za dosledno spoštovanje in izvajanje regionalnih in univerzalnih instrumentov s področja rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti.
Slovenija je skupaj z Belgijo po navedbah zunanjega ministrstva vlagateljica resolucije v podporo mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije v Generalni skupščini ZN.