Kot je sporočila komisija, ki je pripravila referendum, je več kot 14 milijonov Egipčanov oz. 77,2 odstotka glasovalo za spremembe, medtem ko jih je štiri milijone oz. 22,8 odstotka glasovalo proti. Referenduma se je udeležilo 18,5 milijona od 45 milijonov volilnih upravičencev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Egipčani so se v soboto izrekali o načrtih vojske za čim hitrejši prehod iz avtokratske vladavine v sodobno demokratično državo. Le pet tednov po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka, ki je Egiptu s trdo roko vladal več kot 30 let, je 45 milijonov volilnih upravičencev odločalo o svežnju ustavnih sprememb, ki naj bi v arabski državi z največ prebivalci omogočile parlamentarne in predsedniške volitve.
Vojaški svet, ki je prevzel oblast po odstopu dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka, je obljubil, da bo v najkrajšem času obnovil civilno oblast in se umaknil iz političnega delovanja. Za pripravo sprememb ustave je imenoval skupino strokovnjakov, ki je predloge pripravila v komaj desetih dneh.
Hitenje in improviziranje pri pripravi predlogov sprememb ustave, ki naj bi postavile temelje novega demokratičnega Egipta, je povzročilo nezadovoljstvo med vodilnimi skupinami in osebnostmi prodemokratičnega gibanja, ki so zato pozvali h glasovanju proti spremembam.
Tudi dva najverjetnejša kandidata za novega predsednika države - generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in bivši generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej - sta pozvala k preložitvi referenduma ali glasovanju proti.
Le vplivna Muslimanska bratovščina, ki je bila pod Mubarakom uradno prepovedana, a so oblasti dopuščale njeno delovanje, in člani nekdaj vladajoče Narodne demokratske stranke so pozvali k potrditvi sprememb. Kritiki menijo, da so prav oni tisti, ki bodo imeli največje koristi od tega, če bodo volitve razpisane prehitro, medtem ko nove stranke ne bodo imele časa, da se organizirajo.
