V Parizu so se sestali visoki predstavniki iz ZDA, več držav iz EU in nekaterih članic Arabske lige. Na srečanju pa ni bilo predstavnikov Afriške unije, kot so sprva napovedovali.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po koncu zasedanja objavil, da se vojaška akcija proti Gadafijevemu režimu začenja. Že pred tem pa so francoska, britanska in kanadska letala poletela nad Libijo ter začela uresničevati izvajanje prepovedi letenja, kot je to v četrtek odobril Varnostni svet Združenih narodov.
Njihove naloge naj bi bile sicer predvsem izvidniške, a dobila so tudi dovoljenje, da lahko napadejo tudi tanke, da bi preprečili morebitne napade Gadafijevih sil na upornike, je pojasnil predstavnik francoske vojske. In že ob 17.45 so francoska letala uničila prve cilje. Po poročanju arabske televizije al Džazira je šlo za štiri tanke Gadafijevih sil. Letala pa po navedbah Pariza niso naletela na odpor.
"Naša odločenost je popolna," je ob napovedi začetka vojaške akcije dejal Sarkozy. Hkrati je sicer zagotovil, da so Gadafiju "vrata diplomacije še vedno odprta", če se bo odločil za prenehanje nasilja.
"Danes posredujemo v Libiji pod mandatom VS ZN. Z našimi partnerji, še posebej arabskimi, bomo zaščitili civilno prebivalstvo pred morilskim režimom, ki je izgubil vso legitimnost, ko pobija lastno ljudstvo," je dejal francoski predsednik.
"Posredujemo, da bi libijskim ljudem zagotovili pravico, da si sami pišejo svojo usodo. Nasilje in teror jih ne smejo oropati te pravice," je še dodal Sarkozy.
Tudi britanski premier David Cameron je po srečanju v Parizu dejal, da je "prišel čas za akcijo" proti Libiji. "Polkovnik Gadafi je odgovoren za to. Lagal je mednarodni skupnosti. Obljubil je prekinitev ognja, nato je prekršil prekinitev ognja. Še naprej napada svoje lastne ljudi," je dejal Cameron, ki je bil skupaj s Sarkozyjem največji zagovornik posredovanja proti Gadafiju.
Da je libijske civiliste potrebno zaščititi tudi z vojaško akcijo, sta poudarila tudi predsednik ZDA Barack Obama in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Obama je po srečanju z brazilsko predsednico Dilmo Rousseff v Brasilii izpostavil, da je "naša koalicija pripravljena ukrepati z vso hitrostjo". Clintonova pa je medtem v Parizu napovedala, da bodo ZDA civiliste pred Gadafijevimi silami zaščitile "z edinstvenimi zmogljivostmi".
"Gadafi še naprej nasprotuje svetu. Napadi na civiliste se nadaljujejo. Vsakršno nadaljnje odlašanje bi zgolj ogrozilo še več civilistov," je dejala Clintonova, ki je tudi prepričana, da če svet ne bi odgovoril na Gadafijeva dejanja proti lastnim ljudem, bi zagotovo sledila nova "grozovita dejanja".
Srečanja v Parizu so se udeležili voditelji 22 držav. Ob gostitelju Sarkozyju, Cameronu in Clintonovi še nemška kanclerka Angela Merkel, italijanski premier Silvio Berlusconi, španski premier Jose Luiz Rodriguez Zapatero ter predstavniki Belgije, Danske, Grčije, Nizozemske, Norveške, Portugalske in Poljske, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Prisotna sta bila tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in predsednik Evropskega sveta Hermann Van Rompuy, iz arabskega sveta pa so se vrha v Parizu udeležili tudi predstavniki Jordanije, Maroka, Katarja, Združenih arabskih emiratov in Iraka.
Libijski uporniki so sicer udeležence vrha v Parizu še pred začetkom pozvali, naj na podlagi resolucije VS ZN posredujejo v konfliktu v Libiji. "Mednarodna skupnost je potrebovala preveč časa, da je začela ukrepati," je dejal predstavnik upornikov Mustafa Abdel Džalil v Bengaziju.
V tem drugem največjem libijskem mestu Bengazi, ki velja za prestolnico upornikov, so se sicer spopadi danes nadaljevali, kljub temu, da so Gadafijeve sile v petek objavile takojšnjo prekinitev ognja. A po navedbah upornikov naj bi Gadafijeve sile vseeno vdrle v mesto in pri tem uporabljale tako kopenske kot zračne sile. Uporniki so trdili, da so Gadafijeve sile s tanki napadle tudi stanovanjske četrti.
Gadafijeve sile pa so odgovornost za spopade pripisale upornikom, ki naj bi namerno kršili prekinitev ognja, da bi izzvali mednarodno intervencijo. Vmes so se pojavili tudi posnetki sestreljenega letala nad Bengazijem, ki je očitno kršilo prepoved letenja. A so nato uporniki priznali, da je šlo za njihovo letalo, sestrelile pa so ga Gadafijeve sile.
Libijski zunanji minister Musa Kusa je zato generalnega sekretarja ZN Bana pozval, naj pošlje opazovalce, ki bi nadzorovali prekinitev ognja med spopadajočima se stranema. "Razglasili smo prekinitev ognja, kar je dokaz, da je Libija pozitivno odgovorila na odločitev ZN," je poudaril Kusa. "In da dokažemo našo verodostojnost, smo pozvali generalnega sekretarja ZN, naj pošlje mednarodne opazovalce," je poudaril.
Pripravljenost za sodelovanje pri nadzorovanju prekinitve ognja je nato izrazila Turčija. A to je bilo verjetno že prepozno. Že nekaj ur kasneje so v libijski zračni prostor vstopila francoska letala.
