Štrovs je dobil izredno odpoved delovnega razmerja 3. marca, ker je ugovarjal prepovedi preiskovanja grobišča Mostec pri Brežicah. Kot je povedal, so oktobra lani v bližini Dobove na polju v nekdanjem tankovskem jarku odkrili množično grobišče. "Grobišče je zelo veliko, pokopanih je najmanj 3000 ljudi, domačini pa govorijo celo o številki 10.000. Med takratnim sondiranjem nismo smeli glede na omejitve iz dovoljenja ugotavljati pripadnosti teh žrtev. Mi smo samo potrdili da grobišče obstaja," razlaga Štrovs.
Zato je v začetku leta nemška stran v skladu z meddržavnim sporazumom po Štrovsovih besedah zahtevala dodatno sondiranje, s katerim bi lahko ugotovili, ali so med pokopanimi žrtvami tudi nemški ujetniki, ki so izginili sredi maja 1945 na tem območju.
Koncesionar, ki ga je Nemčija pooblastila, da na slovenskem ozemlju izvaja vse posle v zvezi z nemškimi vojaškimi grobovi, je zato dal vlogo na ministrstvo za delo s prošnjo za izdajo dovoljenja za preiskavo. Dovoljenje je podjetje Veking dobilo januarja in začelo s pripravami na tehnično izvedbo sondiranja.
Štrovs pravi, da jih je koncesionar obvestil, da bi 20. marca začel s terensko preiskavo in je sam kot takratni vodja službe za vojna grobišča o tem datumu obvestil policijo, tožilstvo, upravno enoto in lastnika zemljišča.
A zadnji delovni dan pred izvedbo sondiranja je Štrovs prejel faks oziroma sporočilo s policije, da preiskava ni mogoča. "Bil sem precej užaloščen, ker so bile vse priprave v teku, vendar sem moral to vzeti na znanje," razočarano pove Štrovs.
Štrovs je nato sporočil celjskemu podjetju Veking, naj preneha s pripravami in naj ne gre 20. marca na lokacijo iz varnostnih razlogov, ker jim bo to policija preprečila.
Razlogov za takšno ravnanje policije je bilo po mnenju Štrovsa več. Prvi razlog je bil, da tožilstvo sicer ni zahtevalo sodne preiskave grobišča niti ekshumacije trupel, ker domneva, da so krivci že mrtvi. Pravi tudi, da je to še vedno prizorišče vojnega zločina, zato ne sme nihče drug v to grobišče posegati do nadaljnjega.
Drugi argument je bil, da bi morali preiskavo uvesti po pravilih, ki veljajo za varstvo kulturne dediščine, kar pomeni, da bi morali od kulturnega ministrstva dobiti soglasje za poseg v grobišče. In pri tej preiskavi bi morali sodelovati arheologi, antropologi in drugi znanstveniki. "Vendar je podjetje Veking od leta 1999 do danes preneslo več tisoč posmrtnih ostankov nemških vojakov v osrednjo nemško vojaško pokopališče na Celjskem," spomni Štrovs.
Zato je napisal ugovor na policijo in opozoril, da bo zaradi prepovedi preiskovanja grobišča prišlo do zapletov. Pismo je poslal 18. februarja, namesto odgovora je Štrovs od ministrstva za delo dobil izredno odpoved delovnega razmerja. To pomeni brez odpovednega roka, odpravnine in brez možnosti nadomestila zavoda za zaposlovanje, pravi Štrovs. "Z uradniškega vidika je stvar nenavadna in neobičajna," je dejal za STA.
"Prišel sem na sistemizirano delovno mesto, kjer je opisano, kaj vse je treba na tem delovnem mestu početi, med drugim je napisano, da je treba nadzorovati vsa dela, ki se opravljajo na takšnih vojnih grobiščih. V tem okviru sem se pogovarjal s podjetjem, ki je dobilo posel in z drugimi udeleženci, kako vse to izvesti," je poudaril in dodal, da so vsi ravnali v skladu z dovoljenjem ministrstva za uvedbo preiskave.
Štrovs je zato napovedal pritožbo na delovno in socialno sodišče in izrazil upanje, da bo sodišče presodilo po zakonu in zdravi pameti.
Iz Generalne policijske uprave so že včeraj sporočili, da mora preiskovanje povojnih grobišč potekati v skladu z zakonodajo in, da bi zaradi nacionalnosti žrtev načrtovan poseg v grobišče na arheološko neprimeren način lahko pomenil tudi kaznivo dejanje.
Iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so za STA sporočili, da so Štrovsu pogodba o zaposlitvi izredno odpovedali, ker je "huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja". Zapisali so, da je Štrovs "s svojim ravnanjem grobo kršil predpise, ki urejajo upravno poslovanje v ministrstvu in ki so ključnega pomena za njegovo vodenje ter pri komuniciranju z drugimi državnimi organi in s tujo državo ravnal samovoljno, s čimer je prekoračil svoja pooblastila".
Zaradi vseh kršitev ni bilo mogoče več nadaljevati delovnega razmerja, še dodajajo. Podrobnejših pojasnil niso dali.
Izredna odpoved Marku Štrovsu je po mnenju Nove Slovenije (NSi) ideološko motivirana in jo obsoja. Štrovs sicer ni član NSi, a v tej zunajparlamentarni stranki čutijo moralno dolžnost, da se odzovejo. V NSi se bojijo, da izredna odpoved Štrovsu pomeni napoved prihodnjega odnosa vladne koalicije do urejanja polpretekle zgodovine, ki "še vedno predstavlja veliko breme za končno spravo slovenskega naroda", so še sporočili iz te stranke. Podobno meni tudi predsednik komisije za prikrita grobišča Jože Dežman.
