Kot je po seji ESS pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, je s temi roki zadovoljen. Dodal je, da bo soglasje odvisno od pogajanj, da pa bo treba upoštevati vse partnerje. Ob tem je priznal, da je možnost sprejema zakona brez soglasja socialnih partnerjev zelo majhna.
S časovnico so zadovoljni tudi delodajalci, sta potrdila generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole in generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič pa je za STA poudaril, da je pomembno, da so sindikati danes podali nedvoumno sporočilo, "da je pri vseh spremembah potreben konsenz in da ne bomo dovolili nobenega preglasovanja in nasilja". "Vem pa že v naprej, da so med socialnimi partnerji velike razlike glede pričakovanj od teh sprememb," je dodal.
Po Svetlikovih besedah je poglavitnih ciljev sprememb zakona osem, med njimi pa je izpostavil uskladitev s sklepi ustavnega sodišča, bolj učinkovite in pregledne postopke, večjo prožnost na trgu delovne sile ter hitrejše prilagajanje delodajalcev na cikluse, na katere naletijo na globalnem trgu.
Antauer je spomnil, da je njihovo združenje podalo 11 predlogov v zvezi z zakonom. Predlagalo je denimo tudi ukinitev delovnega razmerja za določen čas, "vendar morajo biti potem razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi taki, da se jih da izvesti nemudoma". "Problem je, da imamo zakon o trgu dela, kjer smo del socialne varnosti že opredelili. Ne moremo se pogovarjati o prožni varnosti, če varnost opredelimo že v naprej," je poudaril.
Povedal je še, da v združenju nasprotujejo plačanemu odmoru za malico. "Mi med drugim trdimo, da je pol urice odmora za malico nehumano. Ljudje ne morejo priti na malico, pojesti in prileteti nazaj," je pojasnil in dodal, da to potrjuje tudi statistični podatek, da se večina nesreč pri delu dogaja pri malicah, ker ljudje prehitro pojejo. Glede samega plačila malice kot obroka pa je dejal, da se v članstvu o tem še niso zedinili.
Sindikalna stran meni, naj gre v prvi fazi naprej v postopek sprejemanja tisti del sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki odpravlja ugotovljene neustavnosti zakona, je novinarjem dejal predsednik Pergama Dušan Rebolj.
Sindikati se po njegovih besedah ne strinjajo s predlogi glede odpovednih rokov in višino odpravnin, ki se znižuje. Vprašanje odpravnin sicer po njegovih besedah povezujejo s skladom, ki ga je treba nujno ustanoviti sočasno s spremembami zakona.
Predlog delodajalcev, da se odmor za malico ne všteva v delovni čas, je za sindikate nesprejemljiv. Prav tako pa ni sprejemljiv niti predlog za prenos nekaterih pavic iz zakona v kolektivno pogodbo, tako npr. dodatka na delovno dobo in za nočno delo ter nadomestila za prevoz. "Te pravice morajo ostati v zakonu tudi kot oblika minimalnih standardov," pravi Rebolj.
Glede vprašanja slamnatih podjetij odgovarja, da mora imeti delavec pravico odkloniti delo v podjetju, ki je "evidentno slamnato", v tem primeru pa se mu mora priznati celotna odpravnina. "To je edini način, da se zajezijo goljufije, ki se dogajajo," je poudaril.
Socialni partnerji bodo o vsebini sprememb zakona o delovnih razmerjih govorili na seji ESS najpozneje v desetih dneh.
Sicer pa je ESS danes obravnaval tudi vladni predlog zakona o opravljanju dejavnosti splošnega pomena na področju negospodarskega sektorja, ki ga delodajalska stran podpira, sindikalna stran pa mu tudi ne nasprotuje več, je za STA povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Predlog zdaj po mnenju Konfederacije sindikatov javnega sektorja jasneje loči med delovanjem državne uprave in posebnostmi v delovanju zavodov, ohranja pristojnosti svetov zavodov, ureja vprašanje lastnine nepremičnin in krepi vlogo sindikatov pri odločanju o statusnih spremembah zavodov.