Pri obravnavi nacionalnega reformnega programa je bila razprava očitno kar burna, še zlasti med predsednikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušanom Semoličem in ministrom za razvoj in evropske zadeve Mitjem Gasparijem.
Kot je pojasnil Semolič, je vladni cilj, vezan na zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke, nerealen. Cena za to je ogroženost socialne države, je poudaril in dodal, da sindikati predlagajo manj rigorozen cilj, drugačen tempo in upoštevanje gospodarske rasti. "Tako bi se lažje približali vladnemu cilju," je menil. Če vlada tega ne bo upoštevala, bodo strukturne reforme po njegovih besedah v glavnem uperjene v zmanjšanje pravic.
V tej luči je prvi mož ZSSS menil, da nekateri slovenski politiki preveč slepo sledijo politiki EU oz. da so piar nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Dodal je, da se na nemško-francoskem vlaku nahajata le premier Borut Pahor in Gaspari, medtem ko so državljani na nekem drugem vlaku in imajo čisto drugačne probleme.
Zato Slovenija ne potrebuje toliko pakta konkurenčnosti, ampak predvsem pakt odpiranja novih delovnih mest oz. pogojev, ki bi do njih pripeljali, ter pakt, ki bi omogočil več solidarnosti v državi, je sklenil Semolič.
Minister Gaspari te razprave za medije ni želel komentirati.
Delodajalci medtem zastopajo povsem nasprotno stališče kot sindikati. Kot je za STA povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, je reformni program v resnici sanacija obstoječega stanja v državi, ne pa izboljšanje. Proračuni morajo biti po njegovih besedah bolj investicijsko naravnani.
Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije je pred sejo ESS zatrdil, da je največji problem reformnega programa proračun, ki ni razvojno naravnan, kar "bo imelo izjemno hude posledice v naslednjem letu". "Vendar to ni stvar tega programa, kajti proračun je že sprejet in se ga s programom ne da spreminjati," je dodal.
