V odgovor na zaostrovanje problema plačilne nediscipline v gospodarstvu so predloge sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju poleg vlade pripravili tudi v opozicijski SDS. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je danes vse predloge združil v enega, tega pa bo DZ obravnaval na redni marčni seji, ki se začne v sredo.
Vlada je svoj predlog sprememb insolvenčnega zakona pripravila v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, ki je sprva predlagala, da se institut prisilne poravnave v celoti ukine, ker naj bi bil krivičen do manjših upnikov, je navzočim na seji povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec. Slednjič se za to možnost niso odločili, saj so se strinjali, da je prisilna poravnava vendarle koristna in potrebna za podjetja z določeno perspektivo, saj jim omogoča nov začetek.
Vlada je tako v svoj predlog kot najnižji dopustni odstotek znižanja terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave zapisala 50 odstotkov, kot najdaljši dopustni rok odložitve poplačila teh terjatev pa določila štiri leta. "S tem se bo podjetjem omogočilo nov začetek, hkrati pa omejilo možnosti za špekulativne prisilne poravnave, zaradi česar so predvsem manjši upniki trpeli gospodarsko škodo," je dejal Škrlec.
V SDS so predlagali precej strožje pogoje za uvedbo postopka prisilne poravnave, namreč poplačilo upnikov že v prvem letu v višini najmanj 70 odstotkov terjatev in poplačilo preostanka v drugem letu. "Vladna varianta je preveč mila in omogoča praktično polovično krajo upnikov in jo na ta način tudi uzakonja," je menil Vinko Gorenak (SDS).
Odbor je zavrnil predlog SDS, da lastniki in nekatere druge povezane osebe v desetih letih po uvedbi stečaja ne bi smeli ustanoviti novega podjetja. To sodi v zakon o gospodarskih družbah, je pred glasovanjem opozoril Škrlec, medtem ko so poslanci SDS menili, da za ureditev tega vprašanja primanjkuje politične volje. "Ta člen bi prizadel pol gospodarske baze, ki financira vaše stranke," je poslancem koalicije očital Jožef Jerovšek (SDS).
V predlog novele zakona so zapisali še okrepitev pooblastil upniškega odbora, omejitev pooblastila stečajnih upraviteljev v zvezi z oddajo storitev za potrebe stečajnega postopka ter krepko višje globe za prekrške. Glede upniškega odbora je Škrlec povedal, da bo po novem lahko pregledal vse poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj.
Odbor je za sprejem po nujnem postopku pripravil še predlog novele zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero se bo preprečilo zamude, do katerih prihaja s tem, ko dolžniki v postopkih izvršbe vlagajo pavšalne ugovore, s katerimi zanikajo obstoj poslovnega razmerja z upniki. Upnik bo imel po novem možnost, da sodišču predloži dobavnico oz. kakšen drug dokument, ki dokazuje poslovno razmerje z dolžnikom, sodišče pa bo z izdajo predhodne odredbe avtomatično zablokiralo dolžnikovo premoženje na bančnem računu.
Ta rešitev bo po Škrlečevih besedah prispevala k bolj učinkovitemu teku izvršilnih postopkov, število špekulativnih ugovorov pa se bo zmanjšalo.
Hkrati je vlada izkoristila priložnost, da se v zakonu o izvršbi in zavarovanju uredi nekatere nejasnosti in odpravi pomanjkljivosti. Škrlec je tako izpostavil okrepitev instituta neposredne izvršbe na podlagi menice, ki je bil uveden s prejšnjimi spremembami zakona. Nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada ter nadomestila preživnin in dodatki za velike družine bodo po novem iz izvršbe izvzeti.