Le pet tednov po odhodu Mubaraka, ki je Egiptu s trdo roko vladal več kot 30 let, bo 45 milijonov volilnih upravičencev odločalo o svežnju ustavnih sprememb, ki naj bi v arabski državi z največ prebivalci omogočile parlamentarne in predsedniške volitve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vojaški svet, ki je prevzel oblast po odstopu Mubaraka, je obljubil, da bo v najkrajšem času obnovil civilno oblast in se umaknil iz političnega delovanja. Za pripravo sprememb ustave je imenoval skupino strokovnjakov, ki je predloge pripravila v komaj desetih dneh.
Hitenje in improviziranje pri pripravi predlogov sprememb ustave, ki naj bi postavile temelje novega demokratičnega Egipta, je seveda povzročilo nezadovoljstvo med vodilni skupinami in osebnostmi prodemokratičnega gibanja, ki so zato pozvali h glasovanju proti spremembam.
Večina amandmajev sama po sebi ni sporna, vendar kritiki pravijo, da spremembe niso dovolj obsežne in da bi morali ustavo iz Mubarakovega obdobja napisati povsem na novo. Predlog sprememb med drugim predvideva, da bi bil predsedniški položaj omejen na dva štiriletna mandata, predsednik pa civilistov ne bi več smel pošiljati pred vojaška sodišča.
Spremembe tudi predvidevajo, da bodo poslej izredne razmere, ki so desetletja omejevale življenje Egipčanov, lahko uvedene za največ šest mesecev, za dlje pa le po odobritvi na referendumu. Omejitve glede tega, kdo lahko kandidira za predsednika, bodo v glavnem odpravljene, vzpostavljen bo sodni nadzor nad volitvami.
Vodja sodne komisije, ki bo nadzorovala potek referenduma, Mohamed Ateja je referendum pozdravil. Po njegovih besedah gre za "prve plodove revolucije", ki je odnesla Mubarakov režim. "Volivci bodo prvič v egiptovski zgodovini lahko sodelovali v političnem procesu, ki bo tako verodostojen kot pregleden," je poudaril.
Toda dva najverjetnejša kandidata za novega predsednika države - generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in bivši generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej - sta pozvala k preložitvi referenduma ali glasovanju proti.
"Zavrnitev ustavnih sprememb je prava odločitev volivcev, ki bodo odšli na volišča," je izjavil Musa. Amandmaji po njegovih besedah "ne izpolnjujejo ambicij egiptovskega naroda, ki sanja o novem demokratičnem obdobju".
El Baradej pa je izjavil, da bi morala novo demokratično ustavo napisati ustavna skupščina in da bi za pripravo resnično svobodnih volitev potrebovali vsaj leto dni. "Če bomo sprejeli te spremembe, to pomeni, da bodo parlamentarne volitve v dveh mesecih in 80 odstotkov Egipčanov, se pravi tiha večina, ne bo imela možnosti sodelovati na resničnih parlamentarnih volitvah," je poudaril.
Mladi aktivisti, ki so vodili 18-dnevno vstajo proti Mubaraku, so prav tako pozvali h glasovanju proti predlogom ustavnih sprememb.
Le vplivna Muslimanska bratovščina, ki je bila pod Mubarakom uradno prepovedana, a so oblasti dopuščale njeno delovanje, in člani nekdaj vladajoče Narodne demokratske stranke so pozvali k potrditvi sprememb. Kritiki menijo, da so prav oni tisti, ki bodo imeli največje koristi od tega, če bodo volitve razpisane prehitro, medtem ko nove stranke ne bodo imele časa, da se organizirajo.
Organizatorji referenduma opozarjajo, da v primeru zavrnitve predlaganih sprememb vojska ne bo imela druge možnosti, kot da ustavne določbe, ki bodo omogočile izvedbo volitve, sprejme z odlokom.
Večina Egipčanov še ni odločenih, kako bodo glasovali na referendumu. "Glas 'za' bi skrajšal politično tranzicijo, vendar ob tveganju, da se bodo na sceno vrnili privrženci starega režima. Glas 'proti' pa bi podaljšal prehodno obdobje ob tveganju, da ne bo jasno, kakšna prihodnost nas čaka," je po navedbah AFP zapisal kolumnist časnika Al Šuruk, Emadedin Husein.
