Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je dejala, da je glavni problem, da potrošimo več, kot smo pripravljeni dati nazaj skozi prispevke. Tudi ob normalni gospodarski rasti po njenem mnenju država ni sposobna financirati izdatkov, ki so po danih zakonih predpisani kot pravice. Eden od načinov, kako uravnotežiti prihodke in izdatke, pa je predvsem pokojninska reforma, je poudarila.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je poudaril, da pokojninska reforma krizo rešuje preko hrbtov upokojencev. "Upokojenci so tisti, ki so ustvarili državo in gospodarstvo ter 40 let plačevali prispevke," je poudaril. Dejal je, da je leta 2000 povprečna pokojnina dosegala 75 odstotkov povprečne plače, danes pa starostna pokojnina dosega le 63 odstotkov povprečne plače.
Za sprejetje pokojninske reforme je po njegovem mnenju nujno širše družbeno soglasje. "Ni soglasja znotraj koalicije, ni soglasja s socialnimi partnerji, in taka reforma nima možnosti", je poudaril.
Minister za delo Ivan Svetlik pa se ni strinjal z Erjavcem, da novi pokojninski zakon niža pokojnine. Dejal je, da želijo z novim pokojninskim zakonom ustaviti padanje pokojnin, saj bodo po obstoječem zakonu pokojnine padale še naprej. Dodal je, da si želijo, da se bodo pokojnine ustrezno usklajevale, da bi tudi upokojenci dobivali višje pokojnine. "Če bi bila zadnja uskladitev pokojnin izvedena po novem zakonu, bi bila na ravni enega odstotka, tako je bila pa na ravni 0,4 odstotka," je dejal.
Svetlik je še pojasnil, da bo ob sprejetju pokojninske reforme vsak novi upokojenec, odvisno do sedanje plače, dobil od sedem do 19 odstotkov višje odmerjeno pokojnino, če bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Pokojnine se bodo po njegovih besedah usklajevale najmanj enako dobro kot doslej.
Dodal je, da imamo v Sloveniji "precej hitro rast plač, ne glede na to, da v javnem sektorju ne rastejo več". Prav tako pa je bilo po njegovih besedah v zadnjih zadnjih dveh letih mnogo več vlaganja v razvoj kot v letih, ko smo imeli konjunkturo.
Prvi mož sindikata Pergam Dušan Rebolj je ob tem glede rasti plač dejal, da je ta prisotna predvsem zaradi izgubljanja slabše plačanih delovnih mest, tako da preostala, bolje plačana delovna mesta samodejno dvignejo povprečje.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je pojasnil, da prispevki, ki jih plačamo pri minimalni ali povprečni plači, zadostujejo le za 13 let pričakovane pokojnine. Pokojninska reforma je po njegovem mnenju sicer le eden izmed pogojev, ki jih moramo odpraviti. Varčevanje je nujno na vseh področjih, tudi na področju plač v javnem sektorju.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je še izpostavil, da je Slovenija manj konkurenčna ker so odgovorni v gospodarstvu kradli, namesto, da bi se ukvarjali s tem, kako pozicionirati svoja podjetja. Osnovno težavo vidi v tem, da je "možnost zaslužka s prodajo boljša od česa napraviti". Hribar Milič je ob tem dejal, da je osnovna težava premalo konkurenčno in produktivno glasovanje.
Predsednik izvenparlamentarne stranke SMS-Zeleni Darko Krajnc je dejal, da pokojninska reforma ni prava reforma, saj pokojninska blagajna tudi s sprejetjem le te ne bo postala vzdržna. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno uvesti "drzne spremembe".
Če bomo želeli zagotoviti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, bo po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava treba izpeljati pokojninsko reformo. Zaradi demografije bo namreč leta 2020 skoraj 30 odstotkov Slovencev starejših od 65 let, leta 2030 pa kar 35 odstotkov. Pred temi dejstvi po njegovih besedah ne smemo bežati, potrebno pa je sprejeti odločitve.
