Člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so se precej časa zamudili pri tretjem členu zakona.
Ker prvotni predlog družinskega zakonika ni imel zadostne podpore med poslanci, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ponudilo kompromis. V tretjem členu so predlagali definicijo, po katerem je zakonska zveza življenjska skupnost moškega in ženske in ne "dveh oseb", kot je bilo sprva določeno.
Kompromisu nasprotuje LDS, pa tudi opozicije ni prepričal.
SDS in SLS sta si prizadevala, da ohranijo določilo iz veljavne zakonodaje, po katerem je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Odbor je to dopolnilo zavrnil ter brez glasu proti potrdil dopolnilo odbora, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske.
Matevž Frangež (SD) se je strinjal, da mora zakonodaja slediti družbeni realnosti, tudi tako, da zrcali tista razmerja, ki spontano nastajajo. Tradicionalni pogledi na družbo so v tem pogledu po njegovem zelo nevarni. "Betoniranje namena zakonske zveze, ko se država postavi nad človeka, je svojevrsten derivat fašizma," še ocenjuje Frangež.
Robert Hrovat (SDS) je menil, da s predlogom ne gre za kompromis, ker če bi bil, bi ga koalicija enotno zagovarjala. Gre za različna mnenja o isti zadevi. Da govorijo o kompromisu, se mu zdi "že malo sprevrženo". "Sem konservativen, tradicionalen in nazadnjaški in tak bom tudi ostal," odgovarja na oznake o konservativnosti.
Po besedah Ljuba Germiča (LDS) ni nobenega, ki ne verjame, da je poslanstvo družinskega zakonika urediti razmere v korist otroka. Odnos tolerantnosti do razmerij v družbi po njegovih besedah ni bil vedno enak, prav tako ne odnos do zunajzakonskih skupnosti. Zakonik je odraz družbenih razmerij in tolerantnosti do teh razlik, je dejal.
Za SDS je ohranitev definicije o pomenu družine zelo pomembna, "očitno pa je tudi za vas odstranitev tega besedila zelo pomembna", je ugotovil France Cukjati (SDS).
Vodja Civilne iniciativne Za družino in pravice otrok Aleš Primc je ocenil, da gre za "kompromisno prevaro". Po njegovem zakonik ne vključuje temeljnega bistva zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine, zaradi česar je zakonska zveza sploh del zakona, ki ureja družinska razmerja. Meni še, da zakonik ne spodbuja koncepta odgovornega starševstva, temveč ga celo ruši.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je pojasnila, da je spodbujanje odgovornega starševstva opredeljeno v sedmem členu zakona.
V razpravi pri četrtem členu so razpravljalci soočili mnenja glede zunajzakonske skupnosti. Po predlogu zakonika je to dalj časa trajajoča življenjska skupnost, medtem pa je SDS predlagal, da bi bila to vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost. Odbor je predlog SDS zavrnil.
Opozicija je vnovič predlagala, da člene, o katerih se ne morejo poenotiti, uredijo v drugem zakonu. Po besedah Kopač Mrakove pa z zakonikom priznavajo enakopravno priznavanje pravic vseh družin.
Mitja Blažič iz kampanje Za vse družine! ocenjuje, da je kompromis znaten korak nazaj pri odpravljanju sistemske diskriminacije istospolnih parov, saj jim med drugim onemogoča enakopravno posvajanje otrok. Pri kampanji obžalujejo, da koalicija oz. "svobodomiselne politične stranke" niso zbrale dovolj politične volje za to, da bi uveljavile enakost pred zakonom za vse. Spomnil je, da se premier Borut Pahor niti enkrat ni odzval na njihove pobude za srečanje.
Predsednica odbora je po več kot šestih urah sejo prekinila, zaključili so četrti člen.
