Grahovac je svoje poglede na območje nekdanje Jugoslavije predstavil na predavanju z naslovom Geopolitika in Balkan, ki ga je danes v Ljubljani organiziral Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes).
Transnacionalni organizirani kriminal je po mnenju Grahovca eden glavnih stranskih pojavov globalizacije in postaja dominanten geopolitični faktor v svetu. Ustavijo ga lahko le državne oblasti, če se tako odločijo, mafija pa skrbi, da se to ne zgodi - po potrebi tudi tako, da oblasti zmede in oslabi s pomočjo nasilja oz. terorizma, ki bo v prihodnosti zato vse bolj orodje organiziranega kriminala.
Za območje zahodnega Balkana je specifično, da je bilo prizorišče nekaj velikodržavnih projektov na nacionalnih osnovah, katerih nosilci so za uresničenje svojih idej rekrutirali svoje mafije. Po vojnah v 90. letih 20. stoletja so nosilci teh politik odšli, a njihove mafije so ostale ter se celo medsebojno povezale in postale transnacionalne.
Poleg tega je na Balkanu pristal velik del umazanega oz. tajkunskega kapitala, ki je po razpadu Sovjetske zveze postal "glavni izvozni artikel" iz Rusije. Ta je namreč najprej potoval na Zahod, se tam opral, nato pa se je obrnil predvsem na Balkan.
Azijsko-balkansko-južnoameriška transverzala organiziranega kriminala po oceni Grahovca ogroža celotno območje nekdanje Jugoslavije, vse bolj tudi Slovenijo, a kot najbolj ogroženo vidi Črno Goro. Ves tuj kapital tam je prišel z Zahoda, a lastniki vsega so Rusi. Glavni problem pa ni v Rusih, ampak v domači politični eliti, ki je ta kapital pripeljala v državo in se vanj vgradila.
Zahodni Balkan je najdaljše obdobje miru užival, ko je obstajala neke vrste Jugoslavija. Ponovno oblikovanje skupne države bi bila sicer zgodovinska napaka, rešitev pa Grahovac vidi v oblikovanju t.i. jugoregije v okviru EU. To bi bil največji projekt unije od njega nastanka, hkrati pa tudi eden najlažjih, saj je to območje že sedaj močno prepleteno. Grahovac zato tudi zastopa stališče, da bi morala EU vse države Zahodnega Balkana sprejeti v paketu.
Jugoregija je po njegovem najhitrejši način za spravo med državami in tudi edini način, da se preneha govoriti o mejah, da dokončno ugasne velikosrbski nacionalizem, da se reši spor med Srbi in Albanci ter da obstane BiH. Hkrati bo vse to slaba novica za organizirani kriminal. Kot "inspirativni projekt" tesnejšega povezovanja predlaga oblikovanje skupne vojaške brigade, vključene v sestavo Kfor na Kosovu, ter skupno varovanje zračnega prostora.
V procesu sprave bi lahko po besedah Grahovca veliko vlogo odigrala Slovenija, saj kot z vseh vidikov najbolj razvita država predstavlja vzor ostalim, ki še niso v EU. A v tem tiči tudi velika nevarnost. Vsaka negativna zgodba iz Slovenije, npr. o organiziranem kriminalu in korupciji, namreč služi kot izgovor za še hujše zgodbe drugod. Slovenija lahko torej območje Zahodnega Balkana povleče naprej, lahko pa deluje tudi obratno, destruktivno.
