Generalnega državnega tožilca imenuje državni zbor na predlog vlade za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Po novem tožilskem zakonu, ki ga je danes tudi sprejela vlada, pa bo kandidata za to mesto predlagal državnotožilski svet.
Sedanja generalna državna tožilka Brezigarjeva je bila na ta položaj imenovana konec aprila 2005, mandat pa se ji bo iztekel 4. maja letos. Takrat je razpis uspel šele v tretjem poskusu, Brezigarjeva pa je bila edina kandidatka.
Tokrat je bil Fišer edini kandidat, ki je izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje, vendar pa je vlada po Zalarjevih besedah ocenila, da je tudi sicer zelo primeren kandidat za vodenje vrhovnega državnega tožilstva. Gre namreč za tožilca z dolgoletnimi izkušnjami, ki je med drugim že vodil tožilsko organizacijo na prvi stopnji in je bil v svoji karieri tudi ustavni sodnik.
"Poleg tega, da ima izjemne praktične izkušnje na področju pregona storilcev kaznivih dejanj, je tudi pravni teoretik, ker je izredni profesor kazenskega, procesnega in materialnega prava na ljubljanski pravni fakulteti. Skratka pravi človek v pravem času, ko tožilstvo potrebuje nov zagon, zlasti na področju pregona gospodarskega, pa tudi nekaterih oblik zahtevnejšega organiziranega kriminala," je sklenil Zalar.
K učinkovitejšemu pregonu zlasti gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj pa naj bi pripomogel tudi novi zakon zakon o državnem tožilstvu. Predlog zakona, ki ga je danes potrdila vlada, je zelo obsežen, saj se dotika tako organizacijskih vprašanj, kot tistih, ki zadevajo status tožilcev.
Po ministrovih besedah novi zakon prinaša nekaj "pomembnih dodanih vrednosti", med drugim "odmika politiko od kadrovanja v tožilstvu". Kot omenjeno, bo po novem generalnega državnega tožilca predlagal državnotožilski svet, ki bo predlagal tudi vodje državnih tožilstev. Minister pa bo do določene mere omejen tudi pri imenovanju posameznih državnih tožilcev.
Na področju obravnave zahtevnih oblik gospodarskega kriminala naj bi okrepili kadrovske kapacitete. Predvideno je novo specializirano 12. tožilstvo z 21 tožilci, osnovna podlaga za delo tega tožilstva pa bo timsko delo - ne le znotraj tožilstva, ampak tudi interdisciplinarno delo, je pojasnil minister.
Po njegovih besedah Slovenija doslej politike pregona doslej ni imela na tak način, kot je sedaj predvideno, ko jo bo določal generalni državni tožilec po predhodnem mnenju državnotožilskega sveta. "Dobili bomo zelo natančne in transparentne kriterije za odločitev o tem, katere zadeve so prioritetne, v kakšnih rokih se rešujejo, v katerih primerih se vlagajo pritožbe, kakšne kazni bodo tožilci predlagali v kazenskih postopkih," poudarja Zalar.
Kot posebej pomembno pa je izpostavil, da zakon utrjuje samostojnost vsakega tožilca pri odločanju o konkretnih zadevah, ki so mu dodeljene. Vodja tožilstva mu bo zadevo lahko odvzel le po "zelo izdelanem postopku, ki je transparenten - po pisnem, evidentiranem postopku, da ne bi več prihajalo do vtisa, da se tu uporabljajo kakšni drugi premisleki izven okvira, ki jih določa zakon". Tožilci pa bodo dobili tudi posebno pravno sredstvo za zavarovanje svoje samostojnosti in neodvisnosti, tj. pritožbo na državnotožilski svet.
