Semolič je po posvetu, na katerem so območni sindikalni predstavniki uskladili aktivnosti pri referendumski kampanji proti zakonu o malem delu, povedal, da slednji ni pravi odgovor na problem trga dela. "Mladi rabijo pravo, ne malo delo", je dodal, "saj bo malo delo ohranjalo revščino in delo brez pravic".
Cilj zakona je po Semoliču "okrepiti fleksibilnost delovnih razmerij na maksimum", torej naj bi bil pisan v prid kapitala in njegovih lastnikov. Uveljavitev zakona bo ogrozila nekatere gospodarske panoge, še zlasti storitvene in tiste, v katerih delajo predvsem ženske, je pojasnil.
Na osnovi mednarodnih izkušenj Semolič pričakuje, da bi zakon o malem delu privedel do odpuščanj in povečanega razslojevanja slovenske družbe. "V Nemčiji je bilo na račun takšnega zakona uničenih več kot milijon delovnih mest", je poudaril in še enkrat izpostavil po njegovem mnenju ključno težavo Slovenije - pomanjkanje kvalitetnih delovnih mest.
Zakon o malem delu bo po besedah sekretarja ZSSS Milana Utroše povzročil medgeneracijski razkol, strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič pa je malo delo ocenil kot korak k prekarizaciji in proč od socialne varnosti. Vlada naj bi z zakonom pod krinko urejanja študentskega dela razbijala trg dela, je dodal in trditev podkrepil s podatkom, da naj bi bilo leta 2009 od okrog milijona izdanih študentskih napotnic odkritih le devet primerov posojanja napotnic.
Semolič je nato ponovil, da je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, da dovoli razpis referenduma o pokojninski reformi. Še vedno je namreč prepričan, da morajo "o tako pomembni stvari, kot je pokojninska reforma, ljudje odločati na referendumu". Razočaran je le nad "manevrom vlade", ko je iskala podporo na ustavnem sodišču in s tem onemogočila sočasno izvedbo referendumov o zakonu o malem delu in o pokojninski reformi.