Ustavna komisija je namreč odločala o sklepu, s katerim bi državnemu zboru predlagala, naj začne postopek za spremembo ustave. A takšnemu predlogu ni pritrdila zadostna, dvotretjinska večina članov ustavne komisije. Za je namreč glasovalo deset koalicijskih članov, proti pa sedem opozicijskih. Če bo odločitev ustavne komisije potrdil še DZ, bo postopek za spremembo ustave končan.
Predlog za spremembe oziroma dopolnitve 160., 161. in 162. člena ustave je v parlamentarno proceduro pred letom dni vložila vlada, z njimi pa je želela razbremeniti ustavno sodišče, da bi se to lahko posvečalo resnično relevantnim ustavnopravnim vprašanjem.
Ustavni komisiji je bila v pomoč pri obravnavi predloga strokovna skupina za ustavnosodno področje, v katero so imenovali Janeza Čebulja, Igorja Kaučiča, Matevža Krivica, Cirila Ribičiča in Marka Starmana. Omenjena skupina je predloge za spremembo ustave že na prejšnjih sejah ustavne komisije podprla, za današnjo sejo pa je pripravila še dopolnilno mnenje in predlagala možne rešitve za nekatera vprašanja, ki so se odpirala v dosedanjih razpravah.
Ena izmed osrednjih predlaganih sprememb je predvidevala, da bi lahko ustavni sodniki sami presojali, katero zadevo bodo vzeli v vsebinsko obravnavo in katero ne. Ob nekaterih pomislekih, da bi sodniki lahko o presojanju zadev arbitrarno odločali, je strokovna skupina pripravila rešitev, po kateri bi takšno določbo dopolnili z dvema normativnima vodiloma za odločanje.
Kot je pojasnil koordinator strokovne skupine Miro Cerar, bi v ustavo vključili objektivno merilo za presojo zadev, po katerem bi morali ustavni sodniki upoštevati pomen ustavnosodnega vprašanja za nadaljnjo sodno prakso, ter objektivno merilo, po katerem bi morali upoštevati težo posledic za pobudnika. Da pa večina ustavnih sodnikov ne bi mogla izločati "nezaželenih vprašanj", bi morala za sprejem zadeve za obravnavo zadoščati že manjšina sodnikov, je še pojasnil Cerar.
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič pa je opozoril, da bo ustavno sodišče prišlo v situacijo, ko bo zaradi velikega števila vlog "stisnjeno v kot". Ustavni sodniki se sedaj po njegovih besedah pri sprejemanju zadev v obravnavo poslužujejo negativne selekcije, medtem ko ustavne spremembe predvidevajo pozitivno selekcijo.
Da bodo predlog za začetek postopka podprli, so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. Po mnenju Mirana Potrča je komisija dobila kakovostne odgovore na odprta vprašanja. Odločitev za začetek postopka je po njegovem koristna in potrebna, zaradi dolgotrajnega postopka spreminjanja ustave pa se članom komisije tudi še ne bi bilo treba podrobneje dogovoriti o vsebini ustavnih sprememb.
Tudi Cveta Zalokar Oražem je menila, da je mnenje strokovne skupine izjemno kakovostna podlaga za nadaljnje odločanje, saj je skupina ovrgla številne pomisleke glede postopka prostega odločanja ustavnih sodnikov. Modeli, ki jih je ponudila strokovna skupina, po njenem mnenju kažejo, da bi lahko vzpostavili maksimalno objektivno raven odločanja o obravnavi zadev. Opozorila je tudi na nujnost predlaganih sprememb ustave, saj je ustavno sodišče postalo "koš za čisto vse".
Po mnenju Antona Anderliča (LDS) je zelo težko nasprotovati predlogu, po katerem bi se na ustavnem sodišču znašle zadeve, ki tja tudi dejansko sodijo. Po njegovi oceni bi prinesel hitrejše postopke in izboljšanje sodne prakse, zato ni nobenih zadržkov, da predloga ne bi podprli.
Tudi državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec meni, da so ustavne spremembe nujne. Tudi on je zadovoljen z ugotovitvami ustavne komisije, ki po njegovem mnenju upravičujejo nadaljevanje postopka. Izrazil je upanje, da bo državni zbor zmogel zagotoviti večino, ki je potrebna za nadaljevanje postopka.
A mnenje strokovne skupine ni prepričalo poslancev opozicije. France Cukjati (SDS) opozarja, da je arbitrarnost ustavnih sodnikov v predlogu zasnovana kot absolutna, nedopustno pa se mu zdi zavračanje vlog brez obrazložitve. Moti ga tudi krčenje seznama upravičencev do ustavne pritožbe, saj po njegovem pomeni krčenje demokratičnih standardov. Če bodo imeli ustavni sodniki prosto izbiro pri sprejemanju zadev, odpade tudi vsakršen demokratičen nadzor nad ustavnim sodiščem, je prepričan.
Jakob Presečnik (SLS) pa ocenjuje, da se je stanje glede obremenjenosti ustavnega sodišča v zadnjem času bistveno izboljšalo, zato v poslanski skupini "ne čutijo kakšne hude potrebe po ustavnih spremembah". Opozarja, da je k izboljšanju stanja prispevala tudi sprememba zakona o ustavnem sodišču iz prejšnjega mandata, ki je že uvedla neke vrste arbitrarnost pri odločanju ustavnih sodnikov.