V reviziji odprave sodnih zaostankov v naši državi je računsko sodišče vzelo pod drobnogled delo ministrstva za pravosodje, vrhovnega sodišča in sodnega sveta, pri tem pa podalo mnenje, da bi bilo mogoče projekte za odpravo sodnih zaostankov izvesti bolj uspešno ter da bi se ukrepi za zmanjševanje oziroma odpravo sodnih zaostankov lahko izvajali bolj učinkovito in tudi bolj transparentno.
Glede projekta Lukenda, "najbolj ambiciozno zastavljenega projekta" na tem področju, sodišče ugotavlja, da so bili vanj "vključeni tudi subjekti, ki pa jim dejansko niso bile dodeljene naloge in tudi ne odgovornosti za izvedbo projekta".
Projekti za odpravo sodnih zaostankov so bili sicer dokaj uspešni pri zagotavljanju boljših pogojev za delo sodišč, niso pa še rešili problema sodnih zaostankov. Tako se po mnenju računskega sodišča vse bolj krčijo sistemski razlogi za sodne zaostanke, v ospredju pa je vse bolj subjektivna odgovornost predsednikov sodišč, sodnikov in sodnega osebja.
Sodišče opozarja na zmanjšano transparentnost odhodkov, namenjenih odpravi zaostankov, saj so ti v proračunih prikazani v okviru različnih projektov in celo različnih podprogramih. Prav tako iz zaključnih računov, iz katerih je financirano pravosodje, ni razvidno, koliko sredstev je bilo dejansko namenjenih zmanjševanju oziroma odpravi zaostankov.
Še eno problematično področje je po mnenju računskega sodišča pogosto spreminjanje predpisov, kar se nemalokrat dogaja, ne da bi predhodno analizirali učinke teh sprememb. "Obstaja tveganje, da pogoste spremembe predpisov podaljšujejo čas reševanja zadev in lahko vplivajo na kakovost sojenja, ob stalnih spremembah predpisov pa je tudi težko vzpostaviti enotno sodno prakso," opozarjajo na sodišču.
Čeprav je še prezgodaj za oceno učinkov sprememb organizacije sodstva v letu 2010 na zmanjšanje sodnih zaostankov, pa računsko sodišče meni, da so podani pogoji, ki zmanjšujejo tveganja, povezana z majhnimi sodišči. Hkrati ugotavljajo, da so bila v reorganizacijo vključena vsa sodišča, ne glede na ocene učinkovitosti njihovega dela.
Slovenija je v vrhu držav EU po številu sodnikov in številu ostalih zaposlenih na sodiščih glede na število prebivalcev. V obdobju izvajanja projekta Lukenda so se sodišča torej kadrovsko okrepila, vendar pa pri tem niso bili zadostno upoštevani kriteriji, ki jih je vrhovno sodišče določilo glede sistemizacije delovnih mest po posameznih sodiščih, opozarja računsko sodišče.
Poleg tega sodni svet pri ocenjevanju učinkovitosti dela sodnikov in sodišč za kakovost dela upošteva le kvantiteto dela sodnikov. "Obstaja tveganje, da lahko tak način ocenjevanja sodnikovega dela spodbuja k reševanju zadev, s katerimi sodniki lažje izpolnijo pričakovan obseg dela," poudarjajo na sodišču, kjer med drugim opažajo prve pozitivne rezultate informatizacije sodstva, zlasti na področjih zemljiške knjige in izvršb.