Türk in Klaus sta dvostranske odnose med državama ocenila kot odlične, kar je deloma tudi posledica skupne tradicije in podobnih zgodovinskih izkušenj, ki povezujejo državi. Poleg političnih odnosov, kjer obstaja odlično sodelovanje na vseh ravneh, sta največ pozornosti posvetila predvsem gospodarskemu sodelovanju. "Državi morata razvijati vse oblike sodelovanja," je po pogovorih dejal Türk.
Srečanje je bilo po Klausovih besedah priložnost za izmenjavo stališč o aktualnih dogodkih. "Govorila sva o dvostranskih vprašanjih, pri čemer se nama je zdelo pomembno predvsem vprašanje prihodnjega sodelovanja na gospodarskem področju," je na novinarski konferenci po pogovorih povedal Klaus.
Državi v zadnjem letu beležita zelo dobro rast trgovinske menjave, je bil zadovoljen Türk ter dodal, da se obseg menjave približuje vrednosti ene milijarde evrov. Medsebojno sodelovanje ima po njegovih besedah še veliko prihodnost, še posebej na področju avtomobilske industrije, kjer ima Slovenija zelo razvito skupino proizvajalcev tehničnih delov za avtomobile in razvija partnerstva na Češkem.
Poleg tega je slovenski predsednik izpostavil še dve področji: strojno industrijo ter industrijo opreme, vključno s proizvodnjo turbin za elektrarne, in področje visoke tehnologije, kjer se državi dogovarjata o novih projektih.
Slovenija in Češka pripadata ekonomskemu prostoru, ki je zgodovinsko že bil enoten in ga zdaj spet razvijamo kot takšnega. "Zato moramo razvijati vse oblike sodelovanja, zlasti skupne investicije, skupno delo, skupna podjetja in verjamem, da imamo v tem pogledu veliko prihodnost," je dejal Türk.
Oba predsednika sta poudarila pomen Srednje Evrope kot perspektivne evropske regije, ki nudi številne možnosti za gospodarsko sodelovanje, čeprav te zaradi orientiranosti na zahodna tržišča niso vedno dovolj opažene in izkoriščene. Strinjala sta se tudi, da bi morala EU skrbeti za enakomeren razvoj vseh svojih regij.
Češka je eno najbolj odprtih gospodarstev na svetu, kar po Klausovih besedah prinaša tako prednosti kot pomanjkljivosti, a s slovenskim predsednikom sta soglašala, da je treba dajati poudarek razvijanju medsebojnega razumevanja. "Po padcu komunizma smo se vsi obrnili proti zahodu, a je treba gledati tudi na jug ali vzhod," je dejal.
Predsednika sta se v odgovorih na novinarska vprašanja dotaknila tudi nekaterih drugih tem. Glede načrtov obeh držav na področju širitve jedrskih potencialov v luči nedavne naravne katastrofe na Japonskem sta izrazila nasprotovanje hitrim in populističnim ocenam o nevarnosti jedrske energije, ki so se pojavile po nesreči. Dodala sta, da je sedaj predvsem čas za strokovno in trezno analizo problemov, ne pa za hitre politične odločitve ali sejanje panike.
Predsednika sta odgovorila tudi na vprašanje, kako ocenjujeta politiko EU do Libije. Türk je opozoril, da bo morala EU izdelati celovit pristop do dogajanja v Libiji, po Klausovih besedah pa je bil prvi odziv EU zadovoljiv, v prihodnje pa bo potreben temeljit razmislek in celovit pristop. Strinjala sta se, da je usoda Libije predvsem v rokah libijskega naroda.
Türk je ob tej priložnosti Klausu podaril češki prevod svoje knjige Temelji mednarodnega prava, ki jo je popoldne predstavil na Karlovi univerzi v Pragi. Po opravljeni pogovorih sta se Türk in Klaus udeležila tudi zaključka slovensko-češke poslovne konference, kjer sta navzoče gospodarstvenike pozvala k okrepitvi sodelovanja. Ob tem sta opozorila, da je odgovornost politike predvsem ustvarjanje okoliščin za medsebojno spoznavanje in spoštovanje, kar je temelj za razvoj gospodarskega sodelovanja.
Na poslovni konferenci so med najbolj obetavnimi panogami za krepitev sodelovanja izpostavili avtomobilsko industrijo, a priložnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja obstajajo tudi na mnogih drugih področjih. Češki minister za industrijo in trgovino Martin Kocourek je poleg avtomobilske industrije navedel še energetiko, transport, biotehnologijo in informacijske tehnologije.
"Več investicij si želimo na področju raziskav in razvoja," je dejal Kocourek. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić največ priložnosti za sodelovanje s Čehi vidi na področju proizvodnih dejavnosti, pri čemer izpostavlja avtomobilsko, orodjarsko in strojno industrijo.
"Dejstvo je, da imamo tako Slovenci kot Čehi kar dobro razvit ta del proizvodnje in predvsem v izmenjavi znanja in oblikovanju skupnih razvojnih projektov vidim veliko priložnost za skupen prodor na tretje trge," je dejala. Češka se ji sicer zdi zanimiv trg za povečanje medsebojne menjave.
Ta se je po padcu v obdobju krize lani spet začela krepiti. Izvoz slovenskega blaga na Češko se je lani povečal za 11,9 odstotka na 434,4 milijona evrov, uvoz češkega blaga v Slovenijo pa za 14,7 odstotka na 505,6 milijona evrov. Tako kot druge države tudi Slovenija iz Češke - svoje devete najpomembnejše trgovinske partnerice - uvaža predvsem osebna vozila in dele zanje.
Na Češkem je že uveljavljena vrsta slovenskih podjetij, mnoga imajo tam tudi svoja predstavništva, denimo Kovintrade, Trimo, Luka Koper, Dynacast Lož in Kolektor. Druga priložnosti na tem 10,5-milijonskem trgu še iščejo.
