Minister za zdravje Dorjan Marušič je uvodoma izrazil obžalovanje, da se razprava o nadgradnji sistema bolj ali manj vrti le okoli finančne vzdržnosti oz. spremembe sistema zbiranja sredstev, medtem ko se bistveno manj govori o sami reorganizaciji zdravstvenega sistema. Kot pojasnjuje, je zdravstveni sistem kompleksen, zato je treba v spremembe iti celovito.
Tako poleg združevanja dopolnilnega z obveznim zdravstvenim zavarovanjem minister predlaga reorganizacijo zdravstvene mreže. Napoveduje, da bi lahko v treh letih z dodatnim denarnim vložkom v višini 30 milijonov evrov letno in reorganizacijo zdravstvene mreže dosegli primerno dostopnost zdravstvenih storitev oz. da nobena čakalna doba ne bi presegala omejitev po pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah.
Minister pravi, da je nadgradnja zdravstvenega sistema v tem trenutku potrebna, ni pa nujna. Nujna pa bo po njegovih trditvah postala leta 2014 z odprtjem evropskega zdravstvenega prostora. Če slovenski zdravstveni sistem do takrat ne bo postal fleksibilen in ne bo mogel ponuditi zdravstvenih storitev v razumljivih rokih, bo prišlo do odhoda bolnikov in posledično sredstev v tujino. Naš sistem pa se bo po kakovosti in varnosti poslabšal, svari Marušič.
Podpredsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pri državnem svetu Peter Požun je pohvalil pristop ministrstva k celovitim spremembam v zdravstvenemu sistemu na način, da se najprej doseže konsenz o glavnih usmeritvah sprememb, nato pa se nadaljuje z usklajevanjem o spremembah na parcialnih področjih.
Požun v imenu komisije tudi izpostavlja, da bi bilo treba čim prej prestaviti predlog sestave nove košarice pravic, saj bi se s tem razjasnilo veliko drugih vprašanj pri nadgradnji, kot je združitev dopolnilnega z obveznim zdravstvenim zavarovanjem.
Poleg tega se invalidske organizacije bojijo, da bi ob prevetritvi košarice pravic nekatere zdravstvene pravice za invalide postale nedostopne. Pri tem je Požun izpostavil nenujne zdravstvene prevoze, za katere se napoveduje izločitev iz košarice pravic.
Opozoril je tudi, da teze nadgradnje ne vsebujejo zakonske podlage za prenos nekaterih kompetenc na diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice, čeprav se projekti referenčnih ambulant že izvajajo. Neurejen ostaja tudi položaj delovnih terapevtov, zlasti v del prenosa javnih pooblastil na posamezne zbornic.
Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je izrazil podporo tezam nadgradnje. Kot pravi, je že sama časovnica v primerjavi s pokojninsko reformo veliko bolj realna.
Pohvalil je pristop ministrstva k spremembam in samo vsebino sprememb, vseeno pa pogreša več namenjene pozornosti spremembam na področju varstva pri delu in zmanjševanju poklicnih bolezni.