"V gostinstvu in turizmu je zaposlenih okrog 51.000 ljudi, stanje glede kadrov pa je daleč od rožnatega," je poudarila sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban. Osnovnih poklicev po njenih besedah primanjkuje, šole se zapirajo, problem dela na črno pa je že sedaj velik. Do zlorab študentskega dela prihaja predvsem v obratih malega gostinstva pri točenju pijač. Inšpektorat za delo pa se "kljub pozivom ZSSS nadzora očitno ni zmogel lotiti resno, saj ni bilo nobenih resnih sankcij," je še povedala.
Zakon o malem delu za zaposlene v gostinstvu in turizmu pomeni katastrofo. Delodajalcem bo s tem "legalno omogočeno zaposlovanje praktično na črno, ker smo prepričani, da se kontrola napotnic malega dela ne more vršiti nič boljše, kot se je vršila kontrola študentskih napotnic. Zaposleni v gostinstvu in turizmu bodo z malim delom izgubili še tisto malo socialne materialne varnosti, ki jo imajo," dodaja Lebanova.
Povprečna plača zaposlenih v gostinstvu je 720 evrov, ki pa se bo z malim delom po mnenju Lebanove še zmanjšala. Za 200 evrov na mesec bodo delavci opravljali malo delo brez dodatkov. "Delovni čas v gostinstvu je že tako neugoden, z malim delom pa bo delodajalec lahko zaposlil nekoga, ki bo delal dve uri zjutraj, eno uro za kosilo, dve uri za večerjo ali ponoči, ko bo treba pospraviti. Malo delo ne bo rešilo slovenskega turizma, temveč ga bo potisnilo v še večjo stagnacijo," zatrjuje Lebanova.
Strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič je izpostavil položaj malih delavcev v Nemčiji in predstavil najnovejše podatke. Po njegovih besedah situacijo v Nemčiji in Sloveniji lahko primerjamo, ker je bilo v Nemčiji malo delo v izhodišču enako malemu delu v Sloveniji, "kasneje pa so prevladali interesi delodajalcev. Ko enkrat prideš na pot malega dela, ni več poti nazaj," dodaja.
Lukič je še pojasnil, da bo malo delo še posebej prizadelo ženske. Po podatkih iz Nemčije, ki jih je predstavil, je bilo v tretjem četrtletju 2010 malih delavcev slabih 7 milijonov, od tega več kot 4 milijone žensk. Po podatkih raziskav je največ malih delavcev v gostinstvu, tu pa v Sloveniji dela skoraj 70 odstotkov žensk.
Ko povežemo vse ciljne skupine, ki po zakonu lahko opravljajo malo delo, dobimo "skoraj 900.000 potencialnih malih delavcev. To pomeni, da je potencialni trg dela za več kot petino večji od skupnega števila zaposlenih oseb v Sloveniji, ki jih je bilo decembra lani 730.000."
V ZSSS zatrjujejo, da nihče ne bo nadzoroval, ali je delavec po napotnici že izkoristil določeno kvoto. Med letoma 2005 in 2009 je število inšpektorjev ostalo enako, v istem obdobju pa se je število kršitev podvojilo, največ ravno v panogi gostinstva, je še povedal Lukič.
