Pokrajine bodo kot nova upravnoteritorialna struktura prinesle številne spremembe v ostalih delih družbenega sistema, tudi v zakonodaji, javnih financah, državni upravi, položaju občin, teritorialnem sodelovanju lokalnih skupnosti in mednarodnih razmerjih. Njihova vzpostavitev je posebej pomembna zaradi nujnega pospeševanja regionalnega planiranja, je na javni predstavitvi, ki jo je pripravil odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, dejal Stane Vlaj iz strateškega sveta za decentralizacijo in regionalizacijo.
Po njegovem mnenju ni več vprašanje, ali pokrajine da ali ne, saj tako določajo spremembe ustave iz leta 2006. Kot pravi, je v tem mandatu uvedba pokrajin zamujena priložnost, je pa še mogoče sprejeti ostalo pokrajinsko zakonodajo - zakone o pokrajinah, financiranju pokrajin, pokrajinskih volitvah in volilnih enotah za volitve prvih pokrajinskih svetov.
Gospodarski, socialni, geografski, nacionalni, globalizacijski in drugi razlogi po mnenju stroke narekujejo ustanovitev šest do največ osem pokrajin, je dejal Vlaj. Po njegovih besedah so legitimni tudi drugi predlogi, a je število pokrajin odvisno od njihovih pristojnosti. Če bomo imeli majhne pokrajine, bodo pristojnosti manjše in obratno, je pojasnil.
Šest pokrajin, kot jih je po vzoru šestih katoliških škofij predlagala ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duša Trobec Bučan, je po Vlajevih besedah sprejemljiv predlog, ni pa sprejemljiva njegova argumentacija.
Andrej Pogačnik iz omenjenega sveta je omenil tri pomanjkljivosti ministričinega predloga. Po njegovih besedah škofije kot ustrezno teritorialno delitev sprejema le del Slovencev, predlog odpravlja Gorenjsko kot pokrajino in ne priznava bipolarnosti zahodne Slovenije, torej delitve na obalno-kraško in goriško območje.
Kot pravi Pogačnik, so po ugotovitvah različnih strok večje pokrajine v Sloveniji ustreznejše od manjših. Sam pa se zavzema za model sedmih pokrajin, ki ustrezno odraža geografsko, klimatsko kulturološko, gospodarsko in zgodovinsko raznolikost Slovenije. Gre za osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško, obalno-kraško, savinjsko, jugovzhodno in severovzhodno pokrajino.
Sicer je po njegovem prepričanju z ustanovitvijo pokrajin bolje "počakati na čas večje državotvornosti in pokrajinotvornosti Slovencev, kot se pa izpostaviti skušnjavi malih pokrajin".
Leo Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije je prepričan, da pokrajin ne bo, dokler bo ustava določala, da se pokrajine ustanovijo z zakonom, s katerim se določijo tudi njihovo območje, sedež ter ime in ki ga DZ sprejme z dvotretjinsko večino. Ko začnemo govoriti o številu pokrajin in njihovih središčih, je konec zgodbe o pokrajinah, je prepričan Kremžar. Zato kot edino pot vidi spremembo omenjenega člena ustave v tem mandatu, ki bo eni od prihodnjih vlad zagotovila možnost, da izpelje projekt regionalizacije.
