Predlog je vložilo 75 poslancev iz večine poslanskih skupin. Kot je pojasnil prvopodpisani pod predlog Jakob Presečnik (SLS), s spremembami v načelu ne želijo spreminjati osnovnega zakona, ki tako še vedno zasleduje temeljni cilj: da država zagotovi pogoje, da uslužbenci in funkcionarji svoje delo opravljajo pošteno, profesionalno in transparentno.
A že pri sprejemanju zakona je bilo po njegovih besedah izpostavljenih mnogo dilem, nekatere njegove določbe pa so nesmiselne. S spremembami zakona želijo zato poslanci omiliti nekatere določbe, ki lahko omejujejo posameznikove pravice do sodelovanja pri upravljanju in vodenju lokalnih samoupravnih skupnosti ter pravice do svobodnega združevanja in delovanja na civilnem področju družbenega življenja.
Omejitev, kot je opredeljena v sedanjem zakonu, lahko namreč po njihovem mnenju ogrozi delovanje društev, ki jim najpomembnejši vir financiranja predstavljajo sredstva iz občinskih proračunov, saj se zaradi omejitev poslovanja ne morejo prijavljati na občinske javne razpise, ali pa je delovanje društva ogroženo zaradi odstopa predstavnika društva, ki je bil izvoljen v občinski svet.
Novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije tako med drugim odpravlja tudi določbo, po kateri občinski funkcionar, če se prijavi na javni razpis za dodelitev občinske pomoči ali druge oblike pridobivanja sredstev, ne more pridobiti sredstev po pravilu "de minimis", prav tako ne more pridobiti sredstev na javnem razpisu za ukrepe in pomoči.
Da so nekatere spremembe zakona smiselne, da se bo ta bolj življenjsko izvajal, menijo tudi na ministrstvu za javno upravo, je pojasnila državna sekretarka Tina Teržan. Enako meni predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, ki se strinja, da je zakon v nekaterih elementih potreben dopolnitve. Kot pravi, pri uveljavljanju zakona predvsem na lokalni ravni prihaja do določenih težav, saj je zakon glede omejitev uvedel novo pravno kulturo.
Zakon se po Klemenčičevih besedah z veliko težavo implementira v praksi, a nekatere predlagane spremembe bi pomenile vrnitev na prejšnje stanje. Tako se ne strinja s predlagano izjemo, s katero se naročnikom dovoljuje, da lahko poslujejo s subjekti, v katerih je funkcionar član poslovodstva. Izjeme bi namreč dovoljevala komisija za preprečevanje korupcije, a po Klemenčičevih besedah ta nima zmogljivosti, da bi vse te prošnje obdelovala.
Odbor je nato z dopolnili predlog uskladil s pripombami protikorupcijske komisije, vlade in zakonodajno-pravne službe. Med drugim je črtal določbo, po kateri bi med zavezance, pri katerih protikorupcijska komisija opravlja nadzor nad njihovim premoženjskim stanjem, uvrstili tudi funkcionarje v evropskih institucijah.
V parlamentarni proceduri je sicer trenutno še ena novela omenjenega zakona, ki naj bi med drugim bolj življenjsko uredila področje lobiranja. Glede na to, da se je pokazalo, da zakon v praksi povzroča težave, so v opoziciji ob tej priložnosti na vlado in koalicijo naslovili očitke, da je hitela s pripravo zakona in ni prisluhnila njihovim pripombam.
Odbor za notranjo politiko se je opredelil tudi do predloga varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik za zadržanje izvajanja določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Varuhinja namreč meni, da določba, po kateri so podatki o dohodkih in premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, javno dostopni, predstavlja prekomeren poseg v zasebnost in varstvo osebnih podatkov.
Poslanci menijo, da predlog za zadržanje izvajanja te določbe ni utemeljen, medtem ko Klemenčič opozarja, da se komisija s pritožbo varuhinje strinja. Kljub temu pa nezadržanje določbe ne bo privedlo do škodljivih posledic, saj je zakon v tem delu tako podnormiran, da je določbo nemogoče izvajati in se torej omenjeni podatki sploh ne objavljajo.
