Gre za šest zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja. Štirje se nanašajo na reformo pakta za stabilnost in rast, ki določa pravila za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, pri čemer prvega omejuje pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), drugega pa pri 60 odstotkih BDP. Dva pa se nanašata na odpravljanje makroekonomskih neravnovesij.
Dogovor v skrajnem primeru, če ne bo zalegla vrsta opozoril, predvideva kazni za previsok javnofinančni primanjkljaj in javni dolg ter za makroekonomska neravnovesja, na primer padec konkurenčnosti. Najvišja kazen za previsok dolg je 0,5 odstotka BDP, za previsok primanjkljaj 0,2 odstotka BDP, za neravnovesja pa 0,1 odstotka BDP.
Za državo, ki ne bo zmanjševala dolga po 1/20 od razlike med dejanskim in dovoljenim dolgom, je predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP; obenem se kot kazen dodaja 1/10 razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto po dvajsetinski stopnji zmanjševanja dolga, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP, je pojasnil finančni minister Franc Križanič.
Poleg tega je po ministrovih besedah državam, ki so prezadolžene, omogočeno triletno prilagoditveno obdobje, tako da bo ta ukrep nekoliko zamaknjen. "Bo pa zelo boleč za države, ki so si v preteklosti nabrale precejšen javni dolg," je poudaril Križanič. Slovenija težav s prekomernim dolgom nima.
Za države s prekomernim primanjkljajem pa so predvidene kazni v višini 0,2 odstotka BDP, potem ko Evropska komisija ugotovi in Evropski svet potrdi, da država ne izvaja dovolj hitro stabilizacijskih ukrepov, je pojasnil Križanič.
V tem primeru je kazen najprej obrestovan depozit v omenjeni vrednosti, nato neobrestovan depozit, ki v skrajnem primeru postane globa. Dosežen dogovor sicer od držav članic s presežnim primanjkljajem terja proračunski napor v višini vsaj 0,5 odstotka BDP letno. Slovenija je - kot skoraj vse članice unije - v postopku Evropske komisije zaradi prevelikega primanjkljaja.
Poleg tega dogovor predvideva tudi kazni za makroekonomska neravnovesja, na primer padec konkurenčnosti in zunanjetrgovinski primanjkljaj, pri čemer indikatorji za merjenje teh neravnovesij še niso povsem usklajeni. Če bo Evropski svet na predlog Evropske komisije ugotovil takšna neravnovesja, bo morala država članica najprej pripraviti akcijski načrt in ga začeti izvajati. Če ga ne bo, bo izpostavljena kazni v višini 0,1 odstotka BDP. Ta kazen bo lahko tudi vrnjena, če bo načrt izvedla naknadno.
Šest predlogov vključuje pet uredb in eno direktivo. Direktiva nalaga enotno državno računovodstvo. Minister je ob tem poudaril, da je Slovenija "kar nekaj zahtev te direktive v sedanjem mandatu že uvedla in da praktično nekoliko prehiteva regulacije EU na tem področju".
Eno od vprašanj, ki so bila odprta vse do konca, je bilo, kaj storiti z "dobičkom" od kazni. Na koncu je bilo dogovorjeno, da se te kazni stekajo v stalni mehanizem stabilnosti, ki bo predvidoma začel delovati sredi leta 2013.
Križanič je poudaril, da so ti novi ukrepi izjemno pomembni in da je "pri novi regulaciji povsem jasno, da bodo vsi ukrepali". "Grčija se ne bo več ponovila, take javnofinančne krize v Evropi ne bo več," je poudaril.
Z danes doseženim dogovorom se lahko začnejo pogajanj o tem svežnju z Evropskim parlamentom. Cilj predsedstva je, da je dogovor s parlamentom dosežen pred junijskim vrhom EU.
Šest zakonodajnih predlogov sicer sodi v sklop celovitega odziva na krizo v območju evra, ki naj bi ga konec meseca potrdili voditelji EU.
Minister Križanič je sicer danes v Bruslju komentiral tudi pogajanja o stalnem mehanizmu za zagotavljanje stabilnosti evra in o reformi začasnega mehanizma, čemur so bili namenjeni pogovori evroskupine in razširjene evroskupine v ponedeljek.
Vse točke stalnega mehanizma še niso usklajene, smo pa na dobri poti, da se v dobrem tednu uskladijo in da bo lahko mehanizem potrjen 24. in 25. marca, je menil Križanič.
Večina držav članic unije se po njegovih besedah zavzema za to, da se dogovor o stalnem mehanizmu, ki bo trajni mehanizem za kreditorja na zadnji ravni, sprejme v paketu z dogovorom o reformi začasnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti evra.
Minister je danes menil, da je zmožnost posojil začasnega sklada trenutno zadostna, a da je bil trgom lani dan signal, ki mu je pač treba slediti. "Sedaj je treba izvesti, kar je bilo obljubljeno," je dejal.
Finančni ministri so danes govorili tudi o visokih cenah nafte. Pri tem so se zavzeli, da države ne bi subvencionirale porabe, ki bi spodbujala dodatno trošenje nafte in naftnih derivatov, ter za sprejetje strukturnih ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Pri tem so se oprli na izjavo iz Manchestra iz leta 2005, po kateri je po drugi strani fiskalni politiki omogočeno, da v obdobju višjih cen nafte zniža trošarine in jih v obdobju nižjih cen potem povečuje.
"Tudi mi ukrepamo v tej smeri," je dejal Križanič in dodal, da ima Slovenija pri prilagajanju trošarin "še polovico prostora".
