S predlogom novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence se bo urad za varstvo konkurence preoblikoval v samostojno, neodvisno agencijo in se tako izločil iz sestave ministrstva za gospodarstvo. S tem naj bi mu bila zagotovljena večja operativna, finančna, organizacijska in strokovna samostojnost. Agencija bo pri svojem delovanju neodvisna in bo enkrat letno poročala vladi in državnemu zboru.
Predlagatelj s tem sledi dobrim praksam o neodvisnosti organov za varstvo konkurence v večini članic EU, preoblikovanje v neodvisno agencijo pa je bilo tudi eno od priporočil Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je ob tem spomnila, da so na ministrstvu kar nekaj časa pripravljali spremembe zakona. Sprva so namreč načrtovali nov zakon, s katerim bi združili urad za varstvo konkurence in urad za varstvo potrošnikov, po več kot dveh letih pa so prišli do zaključka, da sta si organa preveč različna, da bi ju združili, zato so se na koncu odločili za novo agencijo.
Agencija, ki bo javna agencija in pravna oseba javnega prava, bo imela tri organe - svet, direktorja in posebno strokovno komisijo za varstvo konkurence.
Pristojnosti teh organov so jasno razmejene. Direktor vodi delo agencije in začenja posamezne postopke za ugotavljanje kršitev na področju konkurence, na predlog sveta agencije in po izvedenem javnem razpisu ga bo imenovala vlada, komisija je strokovni organ in bo pristojna za odločanje v posameznih zadevah oz. postopkih, svet pa bo klasičen nadzorni organ in bo skrbel za zakonito poslovanje agencije. Sestavljalo ga bo pet članov, imenovala pa jih bo vlada. Imeli bodo petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja.
Ključna sprememba, ki bo zagotavljala večjo neodvisnost, je prav ustanovitev komisije za varstvo konkurence. Imela bo pet članov, po predlogu pa jih bo imenoval državni zbor - štiri na predlog vlade, enega na predlog sodnega sveta. Trije člani bodo iz vrst zaposlenih agencije, dva pa zunanja strokovnjaka.
Komisija je nekaj podobnega, kot je bil doslej senat. Pri odločanju v posameznem postopku se bo vsakokrat oblikoval poseben senat, ki ga bodo sestavljali trije člani komisije, izbirali pa se bodo naključno oziroma bodo izžrebani. Tako se bo že pred odločanjem o posameznem primeru vedelo, kateri trije člani bodo v postopku odločali.
Sprejemu novele zakona bo v treh mesecih sledil akt o ustanovitvi agencije, člani sveta in komisije pa bodo imenovani najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Agencija bo po načrtih polno delovala s 1. januarjem 2012, v vmesnem obdobju pa bo urad za varstvo konkurence po dosedanjih predpisih dokončal vse postopke, ki so se začeli pred tem.
Predlog zakona sicer pravi, da urad dokonča postopke, začete pred dnevom prevzema nalog in pristojnosti. Odbor za gospodarstvo je sprejel dopolnilo, da to velja za posle do imenovanja vseh članov komisije za varstvo konkurence, a mogoče je, da bo pri tem zaradi opozoril o nejasnosti prišlo na seji DZ še do nekaterih sprememb.
Za delovanje agencije bo šlo po ocenah predlagatelja iz proračuna letno 300.000 evrov, proračun agencije pa bo potrjeval DZ. Agencija bo zaračunavala tudi nadomestila za stroške postopkov.
Vili Rezman (Nepovezani) in Matevž Frangež (SD) sta sicer poudarjala, da agencija ne bo povsem neodvisna, saj bo k njenim finančnim načrtom in predlaganim tarifam soglasje morala dajati vlada in bo imela tako ključno vlogo. Radićeva je zatrdila, da ureditev ni nič drugačna od drugih agencij.
Vlada je konec januarja za obdobje šestih mesecev za v.d. direktorja urada za varstvo konkurence imenovala Damjana Matičiča, ki je bil doslej zaposlen na uradu. Matičič je na položaju zamenjal dosedanjega direktorja Janija Sorška, ki je s februarjem odšel med odvetnike. Direktor bodoče agencije bo imel sicer petletni mandat in bo lahko na čelu organa največ dva mandata.
