Finančni ministri so sprejeli šest zakonodajnih predlogov, ki med drugim predvidevajo večjo disciplino pri izvajanju pakta za stabilnost in rast. Ta pakt javnofinančni primanjkljaj omejuje pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa pri 60 odstotkih BDP.
Za državo, ki ne bo zmanjševala dolga po 1/20 od razlike med dejanskim in dovoljenim dolgom, je predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP; obenem se kot kazen dodaja 1/10 razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto po dvajsetinski stopnji zmanjševanja dolga, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP, je danes v Bruslju pojasnil finančni minister Franc Križanič.
Poleg tega je po ministrovih besedah državam, ki so prezadolžene, omogočeno triletno prilagoditveno obdobje, tako da bo ta ukrep nekoliko zamaknjen. "Bo pa zelo boleč za države, ki so si v preteklosti nabrale precejšen javni dolg," je poudaril Križanič.
Za države s prekomernim primanjkljajem pa so predvidene kazni v višini 0,2 odstotka BDP, potem ko Evropska komisija ugotovi in Evropski svet potrdi, da država ne izvaja dovolj hitro stabilizacijskih ukrepov, je pojasnil Križanič. V tem primeru je kazen najprej obrestovan depozit v omenjeni vrednosti, nato neobrestovan depozit, ki v skrajnem primeru postane globa. Dosežen dogovor sicer od držav članic s presežnim primanjkljajem terja proračunski napor v višini vsaj 0,5 odstotka BDP letno.
Poleg tega danes dosežen dogovor predvideva tudi kazni za makroekonomska neravnovesja, na primer padec konkurenčnosti in zunanjetrgovinski primanjkljaj. Indikatorji za merjenje teh neravnovesij še niso povsem usklajeni. Če bo Evropski svet na predlog Evropske komisije ugotovil takšna neravnovesja, bo morala država članica najprej pripraviti akcijski načrt in ga začeti izvajati. Če ga ne bo, bo izpostavljena kazni v višini 0,1 odstotka BDP. Ta kazen bo lahko tudi vrnjena, če bo načrt izvedla naknadno.
Šest zakonodajnih predlogov, sprejetih danes, vključuje pet uredb in eno direktivo. Direktiva državam nalaga enotno državno računovodstvo. Uvaja se poročanje po denarnem toku, terja se kakovostno srednjeročno makroekonomsko napovedovanje in srednjeročno planiranje proračunskih okvirov, pri čemer se se terja vloga neodvisnih institucij, na primer v Sloveniji fiskalnega sveta, je pojasnil minister Križanič.
Minister je ob tem poudaril, da je Slovenija "kar nekaj zahtev te direktive v sedanjem mandatu že uvedla in da praktično nekoliko prehiteva regulacije EU na tem področju".
Eno od vprašanj, ki so bila odprta vse do konca, je bilo, kaj storiti z "dobičkom" od kazni. Na koncu je bilo dogovorjeno, da se te kazni stekajo v stalni mehanizem stabilnosti, ki bo predvidoma začel delovati sredi leta 2013.
Celoten sveženj gre sedaj v pogajanja z Evropskim parlamentom in pričakuje se, da bo junija dokončno sprejet.
Križanič je poudaril, da so ti novi ukrepi izjemno pomembni in da je "pri novi regulaciji povsem jasno, da bodo vsi ukrepali". "Grčija se ne bo več ponovila, take javnofinančne krize v Evropi ne bo več," je sklenil.
