c S

Pri nasilju v družini naj bi še vedno šepal odziv policije

15.03.2011 12:57 Ljubljana, 15. marca (STA) - Pri pomoči žrtvam nasilja še vedno najbolj šepa odziv policije, kar se tiče opredelitve, "ali je bila klofuta del tradicije", ali gre za nasilje, je na novinarski konferenci ocenila koordinatorka projekta za podporo sistemu preprečevanja nasilja v družini Katarina Bervar Sternad.

Pravno-informacijski center (PIC) nevladnih organizacij je v sodelovanju s ciprsko nevladno organizacijo Mediterranean Institute for Gender Studies in ob finančni podpori Evropske komisije omenjeni projekt, krajše poimenovan React, začela izvajati leta 2009. Namen projekta je bil dvig ozaveščenosti glede nasilja v družini, eden od rezultatov pa poročilo, ki opredeljuje stanje na tem področju, implementacijo zakona o nasilju v družini in predloge za še boljše delovanje na tem področju.

Kot eno od ugotovitev projekta je Bervar Sternadova izpostavila zakonsko definicijo žrtve nasilja. Žrtve in povzročitelji nasilja niso definirani po spolu, čeprav, kot je poudarila, je velika večina povzročiteljev moških, žrtev pa žensk. S tem se po njenih besedah le nadaljuje povečevanje neenakega razmerja moči spolov.

Veliko pozornosti so v raziskavi namenili tudi ohranitvi anonimnosti žrtev in prič v postopkih. Bervar Sternadovi se pri tem zdi dobra praksa delovanje sodišč, ki ne zahtevajo podrobne podatke prič, temveč se navezujejo na podatke centra za socialno delo, ki je pričo napotila na sodišče. Tukaj je Bervar Sternadova spomnila tudi na medije, ki lahko s svojim poročanjem veliko storijo za ozaveščenost o problematiki, a hkrati razkrivajo identitete vpletenih, s tem pa žrtve celo odvrnejo, da bi nasilje prijavile.

Sicer pa so nevladne organizacije po njenih besedah sodelovanje z različnimi državnimi organi ocenjujejo kot zadovoljivo. Nato je Bervar Sternadova spomnila na brezplačno pravno pomoč, ki da bi se morala razširiti še na primere razvez, dodelitve otrok in določanje preživnin.

Koordinatorka projekta je še povzela nekatere statistične podatke za lansko leto. Kot je pojasnila, je bilo lani obravnavanih 1928 primerov nasilja v družini, žrtev je bilo 2975, povzročiteljev pa 1845. Najpogosteje se dogaja psihično nasilje, sledi fizično. Prav tukaj je izpostavila težave policije pri določanju, ali je šlo v konkretnem primeru za nasilje ali ne.

Dostikrat se namreč zgodi, da policisti izdajajo globe zaradi kršitev javnega reda in miru, ki ga mora na koncu plačati prav žrtev, zato naslednjič ne bo poklicala policije, je opozorila Bervar Sternadova. Prav tako je Bervar Sternadova spomnila tudi na razlike po različnih delih Slovenije. "Na Dolenjskem drugače interpretirajo nasilje družini kot na Primorskem, kjer pogosteje prijavljajo nasilje, a to še ne pomeni, da je nasilja tam tudi dejansko več," je sklenila.