Veto na novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki ga je DZ sprejel minuli ponedeljek, je od 32 prisotnih podprlo 19 svetnikov, proti jih je bilo 11, predlagala pa ga je skupina svetnikov s prvopodpisanim Jernejem Lampretom.
Ta je na seji opozoril, da postopek noveliranja zakona ni bil voden pravilno, saj ni bilo predhodnega usklajevanja novele na strokovnem svetu vlade za šport, četudi zakon to zahteva. Dodal je še, da je novela ostala tudi brez po zakonu nujnega soglasja Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in da pri njenem sprejemanju niso bile upoštevane pripombe predstavnikov civilne družbe.
O noveli, s katero vlada spreminja sestavo sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) je Lampret dejal še, da so z njo oškodovane manjše športne zveze.
S tem se je strinjal tudi predstavnik komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport pri državnem svetu Anton Peršak, ki je poudaril, da je nova sestava sveta FŠO v korist "vrhunskega športa" oz. v škodo "športa za vse". To po mnenju komisije ni dobro, saj je "šport za vse" pomemben za otroke in mladino oz. za zdravje prebivalstva.
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je vse očitke zavrnil. Med drugim je zatrdil, da so občine o predlogu novele razpravljale na posebnem posvetu, pri čemer pripomb niso podale, OKS pa je sprejel sklep, s katerim je vladi predlagal dopolnitev novele glede sestave FŠO, ki ga je ministrstvo za šolstvo in šport tudi upoštevalo. Dodal je še, da je sestava sveta FŠO takšna, da ni prizadet noben interes.
Za sprejetje te novele bodo morali poslanci ob vnovičnem odločanju v DZ zbrati absolutno večino.
Veta na zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je DZ prav tako sprejel minuli ponedeljek, pa svetniki niso izglasovali. Proti temu predlogu skupine svetnikov s prvopodpisanim Vincencem Otoničarjem je glasovalo 15 od 34 prisotnih, za jih je bilo 14.
Kot je pojasnil Otoničar, zakon prinaša veliko negativnih posledic. Še zlasti je po njihovem slab za občine, saj kljub temu da so "gonilo skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji", zmanjšuje njihovo vlogo in pomen na tem področju.
Zakonu je očital tudi, da ni usklajen z reprezentativnima združenjema občin. V tej luči je izpostavil predvsem problem sestave razvojnega sveta regije, ki je v nasprotju s stališčem obeh združenj in državnega sveta. V razvojnem svetu bodo občine zastopane le 40-odstotno, kar pomeni, da bo njihov vpliv na odločanje o regionalnih programih močno zmanjšan, poleg tega pa v zakonu predvidena sestava razvojnega sveta zanemarja manjše občine, je navedel.
Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan se s tem ni strinjala. Spomnila je, da je državni svet k predlogu zakona v obravnavah dajal svoje predloge in da je zakon podpiral. Ob tem je opozorila na sprejeta dopolnila, s katerimi se je vpliv občin okrepil.
Člani sveta se po zakonu volijo po območnih upravnih enotah v regiji, pri čemer je treba vsakemu območju upravne enote zagotoviti najmanj enega člana sveta. To po besedah ministrice povečuje vpliv občin, malim občinam pa daje možnost, da imenujejo svoje predstavnike v svet.
"Akt o ustanovitvi razvojnega sveta regije se bo potrjeval na občinskih svetih z večjo večino, kot je bilo predlagano prej, potrditi ga morata dve tretjini svetov občin z dvotretjinsko večino prebivalstva v regiji. Prej je bilo to 60 odstotkov občin s polovico prebivalstva regije. S tem smo dosegli, da se je povečal vpliv manjših občin," je še pojasnila Trobec Bučanova.