25. septembra 2009 je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavilo predlog izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema, po katerih bi polno starost za upokojitev tako za moške kot za ženske postopno dvignili na 65 let, minimalno starost pa na 60 let. Obračunsko obdobje za odmero pokojnine bi postopno podaljšali z veljavnih 18 na 35 let.
28. novembra 2009 je sedem sindikalnih central ob sodelovanju upokojencev in študentov v Ljubljani pripravilo množične demonstracije, na katerih so poleg zvišanja minimalne plače zahtevali umik vseh zanje spornih predlogov pokojninske reforme, predvsem zvišanja starostne meje za upokojitev na 65 let. Shoda se je udeležilo več kot 30.000 ljudi.
24. marca 2010 je ministrstvo za delo predstavilo predlog pokojninske reforme, ki predvideva postopno zvišanje starostne meje za polno pokojnino na 65 let za moške oz. 63 let za ženske, podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove z veljavnih 18 na 34 let in spremembo modela usklajevanja pokojnin, ki poleg rasti plač upošteva tudi rast inflacije. Sindikati so izrazili ostro nasprotovanje predlogu, medtem ko so se delodajalci z njo strinjali.
7. aprila 2010 je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije napovedala, da bo v primeru sprejetja predlagane pokojninske reforme zahtevala naknadni zakonodajni referendum o njej.
13. aprila 2010 je premier Borut Pahor po sestanku s predstavniki sindikalnih central Pergam, KS 90, Neodvisnost, Alternativa in Solidarnost, ki so zahtevali socialni dialog o pokojninski reformi, odločil, da se javna razprava s 24. aprila podaljša vsaj za mesec dni, socialni dialog pa bo potekal pod njegovim okriljem.
19. aprila 2010 so predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev pod okriljem predsednika vlade Boruta Pahorja začeli intenziven socialni dialog o predlogu pokojninske reforme.
11. maja 2010 je koalicijska DeSUS izrazila nasprotovanje predlaganemu načinu usklajevanja pokojnin po t. i. švicarski formuli, po kateri bi se pokojnine v 50 odstotkih usklajevale s plačami in v 50 odstotkih z inflacijo. V primeru, da bo koalicija vztrajala pri takšnem predlogu, so napovedali začetek postopkov za izstop iz koalicije.
4. maja 2010 je vlada predstavila dopolnjen predlog pokojninske reforme, s katerim se je želela približati sindikatom in po katerem bi moški polno pokojnino lahko dobili tudi pri starosti 60 let, vendar bi morali imeti 43 let pokojninske dobe, ženske pa bi lahko polno pokojnino dobile pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe. Po dopolnjenemu predlogu se tudi podaljšujejo prehodna obdobja, večina pa se jih končuje z letom 2020.
9. avgusta 2010 je vladna stran predstavila besedilo pokojninske reforme po koncu pogajanj s socialnimi partnerji, ki pa z njimi ni usklajen.
9. septembra 2010 je vlada za obravnavo v državnem zboru pripravila predlog pokojninske reforme, ki starostno mejo za upokojitev dviguje na 65 let za oba spola, podaljšuje obdobje za obračun pokojninske osnove in zaostruje pogoje za predčasno upokojitev. Besedilo ni usklajeno niti med socialnimi partnerji niti v koaliciji, kjer mu zaradi nestrinjanja s predlaganim načinom usklajevanja pokojnin nasprotuje DeSUS.
20. septembra 2010 je Združenje delodajalcev Slovenije umaknilo podporo predlogu pokojninske reforme, ker se ne strinja s popravki, vnesenimi po koncu pogajanj, s katerimi se med drugim zvišuje najnižja osnova za plačevanje prispevkov.
4. oktobra 2010 je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pripravil javno predstavitev mnenj o predlaganem pokojninskem zakonu, na kateri se je razprava osredotočila zlasti na upokojitvene pogoje pri posameznih skupinah.
18. oktobra 2010 so vodstva sindikalnih central pred parlamentom pripravila demonstracije zaradi nasprotovanja predlogoma pokojninske reforme in zakona o malem delu, ki sta uvrščena na dnevni red oktobrske seje državnega zbora.
19. oktobra 2010 je državni zbor končal prvo obravnavo pokojninske reforme in z 38 glasovi za in 17 proti sklenil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Izrecno nasprotovanje predlogu je napovedala SNS, koalicijska DeSUS pa je podporo pogojevala s tem, da se pokojnine po interventnem zakonu zaradi gospodarske krize v letu 2011 uskladijo najmanj polovično.
28. oktobra 2010 se je koalicijska DeSUS odločila, da bo vztrajala pri zahtevi, da se pokojnine v prihodnjih dveh letih ne zamrznejo v celoti, ampak kvečjemu polovično, kot velja že v letu 2010. Če bo takšen predlog sprejet, so pripravljeni pristati na kompromisno rešitev v predlogu pokojninske reforme glede načina usklajevanja pokojnin, sicer pa ne. Tako so se odločili ne glede na to, ali bi zaradi tega stranka morala iz koalicije.
2. novembra 2010 je parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide začel drugo obravnavo pokojninske reforme (do 15. 11.). V drugi obravnavi so besedilu zmanjšali ostrino in tako med drugim spremenili člen glede usklajevanja pokojnin, obdobja za izračun pokojninske osnove ter glede bonusa za starševstvo in vojaščine.
10. novembra 2010 državni svet ni podprl predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker ni usklajen med socialnimi partnerji in ker ne upošteva razmer na trgu dela.
13. novembra 2010 je predsednik vlade Borut Pahor na seji izvršilnega odbora DeSUS zavrnil možnost, da bi se pokojnine z interventnim zakonom zaradi gospodarske krize v letu 2011 uskladile polovično. Četrtinska uskladitev je po njegovih besedah največ, kar je možno. V DeSUS so se odločili, da v tem primeru ne podprejo niti proračuna za prihodnji dve leti niti pokojninske reforme.
2. decembra 2010 je državni zbor na izredni seji z 51 glasovi za in nobenim proti po končani drugi obravnavi sklenil, da gre predlog novega pokojninskega zakona v tretjo obravnavo.
14. decembra 2010 je državni zbor z 49 glasovi za in 35 glasovi proti sprejel pokojninsko reformo. Med opozicijskimi poslanci so jo podprli poslanci SLS, medtem ko je bila koalicijska DeSUS proti zaradi nestrinjanja z načinom usklajevanja pokojnin za leto 2011, določenim z interventnim zakonom. Pokojninski zakon kot pogoj za starostno upokojitev postopno postavlja 65 let starosti za oba spola, a se bo zaradi starševstva in vojaščine možno upokojiti prej. Prav tako se bodo lahko mlajši upokojili tisti, ki so začeli delati zgodaj, a je kot pogoj postavljena pokojninska doba 43 let za moške in 41 let za ženske. Obdobje za odmero pokojninske osnove se z veljavnih 18 let podaljšuje na 30 let, iz najugodnejšega zaporedja let zavarovanja pa se izločijo tri leta, ki so za zavarovanca najmanj ugodna. Pri usklajevanju pokojnin, ki bo izvedeno enkrat letno, februarja, bo od leta 2015 v 70 odstotkih upoštevana rast plač in v 30 odstotkih rast inflacije, v obdobju od 2012 do 2015 pa bo razmerje 60 proti 40 v korist plač. V letu 2011 se bodo uskladile po do zdaj veljavnem sistemu s plačami, a le četrtinsko, kot določa interventni zakon zaradi gospodarske krize.
15. decembra 2010 je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v državnem zboru oddala več kot 22.100 podpisov volivcev v podporo pobudi za začetek postopka za razpis referenduma o novem pokojninskem zakonu.
21. decembra 2010 je državni svet izglasoval odložilni veto na pokojninsko reformo, ker po njegovem mnenju ne upošteva realnih razmer na trgu dela.
23. decembra 2010 je državni zbor z 49 glasovi za in 30 proti po odložilnem vetu državnega sveta potrdil pokojninsko reformo. Tako kot 14. decembra je v opoziciji za glasovala SLS, v koaliciji pa proti DeSUS.
31. decembra 2010 je predsednik državnega zbora Pavel Gantar določil 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Podpisi se bodo lahko zbirali med 6. januarjem in 9. februarjem 2011.
6. januarja 2011 je vseh sedem sindikalnih central, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Pergam, KS 90, Neodvisnost, Alternativa, Solidarnost in Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, začelo zbirati podpise za razpis referenduma o pokojninski reformi.
11. januarja 2011 se je državni zbor na predlog koalicije odločil na ustavno sodišče posredovati zahtevo za presojo, ali bi z odložitvijo uveljavitve novega pokojninskega zakona oz. zaradi njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Državni zbor meni, da do neustavnega stanja zaradi neuveljavitve zakona že prihaja, ker bi novi zakon odpravil nekatere neustavnosti veljavnega zakona.
12. januarja 2011 je državni zbor na ustavno sodišče posredoval zahtevo za presojo referendumske pobude o pokojninski reformi. To je bil tudi zadnji dan, ko so sindikati še lahko zbirali podpise za razpis referenduma o zakonu, preden je bilo to prekinjeno.
13. januarja 2011 je bilo do odločitve ustavnega sodišča o zahtevi državnega zbora za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi prekinjeno zbiranje podpisov za razpis referenduma.
15. februarja 2011 so se ustavni sodniki na javni obravnavi seznanili s podrobnostmi, ki so jih zanimale v povezavi z zahtevo državnega zbora za ustavno presojo referendumske pobude o pokojninski reformi.
10. marca 2011 je ustavno sodišče odločilo glede zahteve državnega zbora za presojo posledic referendumske pobude o pokojninski reformi, vendar odločitve še ni sporočil javnosti.
14. marca 2011 je ustavno sodišče na ustni razglasitvi javnosti sporočilo svojo odločitev, s katero ne preprečuje referenduma o pokojninski reformi.