V paktu za evro so zastavljeni štirje temeljni cilji: spodbujanje konkurenčnosti, spodbujanje zaposlenosti, nadaljnji prispevek k vzdržnosti javnih financ in krepitev finančne stabilnosti. "Pozornost" pa namenja tudi usklajevanju davčnih politik.
Dogovor o paktu, ki velja za omehčano različico precej kritiziranega nemško-francoskega pakta za konkurenčnost, naj bi dopuščal dovolj prožnosti in manevrskega prostora državam članicam, a obenem naj bi prinašal "dodano vrednost".
Bistvena novost naj bi bila to, da so se voditelji prvič formalno zavezali k omenjenim ciljem ter njihovi vključitvi v nacionalne reformne programe in programe stabilnosti ter podvrženosti rednemu nadzoru, pri čemer bo imela osrednjo vlogo Evropska komisija.
Pakt za evro naj bi "zagotovil novo kakovost ekonomskega usklajevanja v območju evra ter izboljšal konkurenčnost in s tem privedel do večje stopnje konvergence", piše v paktu, h kateremu so sicer povabljene tudi nečlanice območja evra.
Pakt se osredotoča v glavnem na ukrepanje, ki je v pristojnosti držav članic. V izbranih področjih politik bodo na ravni voditeljev dogovorjeni skupni cilji, ki jim bodo države članice sledile "z lastno mešanico politik, ob upoštevanju svojih specifičnih izzivov".
V povezavi s plačno politiko pakt določa, da bodo morale države članice voditi plačno politiko "v skladu s produktivnostjo", na primer "zagotoviti plačno ureditev v javnem sektorju tako, da bo podpirala prizadevanja glede konkurenčnosti zasebnega sektorja".
Slovenija je po navedbah virov pri EU v tem kontekstu kot dopolnilo k paktu podala zahtevo po ohranitvi minimalne plače.
V povezavi s pokojninami pakt določa zagotavljanje vzdržnosti pokojninskih sistemov, zdravstvenih sistemov in socialnih dodatkov. Reforme lahko vključujejo tudi prilagoditev pokojninskega sistema nacionalnim demografskim razmeram.
Poleg tega pakt države članice poziva, naj uvedejo fiskalna pravila za omejitev dolga in primanjkljaja, a jim pušča izbiro, kakšen "specifičen nacionalni pravni vzvod bodo uporabile". A ob tem bodo morale zagotoviti, da je narava tega vzvoda dovolj zavezujoča in trajna, na primer ustava ali okvirni zakon. Fiskalno pravilo lahko ima tudi obliko "zavore za dolg".
Pakt tudi določa, da se bodo države članice zavezale k strukturni razpravi o davčnih politikah. "Razvijanje skupne osnove davka za podjetja bi lahko bil proračunsko nevtralen način za zagotovitev doslednosti med nacionalnimi davčnimi sistemi," še piše v paktu.
Premier Pahor je ob odhodu z maratonskega vrha območja evra v zgodnjih jutranjih urah poudaril, da bo Slovenija le s pokojninsko reformo in reformo o malem delu "na varni strani radarja", sicer pa bo stopila nevaren korak nazaj in se znašla v nepredvidljivih vodah.
To je povedal v kontekstu osnovnih smernic pakta za konkurenčnost ali pakta za evro, ki so jih danes sprejeli voditelji držav v območju evra, in drugih osnovnih smernic, ki jih bodo po njegovih besedah v prihodnjih tednih dorekli finančni ministri.
"V teh smernicah so zaveze, ki jih je Slovenija sposobna izpolniti," je poudaril premier. Ob tem je pojasnil, da je bila politična volja vlade glede nekaterih reform že izrečena in da bo, kot kaže, glede nekaterih reform moralo dokončno odločiti ljudstvo.
"Če bo sprejelo odločitev vlade za reforme, potem ni nobenega dvoma, da bo Slovenija na varni strani radarja tudi konec tega leta in v naslednjih letih. Če pa bi se zgodilo, da bi se reforme zavrnile, obstoji nevarnost, da bomo morda za celo generacijo stopili korak nazaj," je opozoril.
Če bo v ponedeljek ustavno sodišče odločilo, da je pobuda za referendum o pokojninski reformi možna, se bodo ljudje po Pahorjevih besedah verjetno še pred poletjem odločali o tem, ali bo šla Slovenija naprej ali pa bo stopila nevaren korak nazaj.
Voditelji držav v območju evra so se nekoliko presenetljivo dogovorili tudi za povečanje efektivne zmožnosti posojil začasnega sklada za zagotavljanje stabilnosti evra z 250 milijard evrov na 440 milijard evrov.
Poleg tega so se voditelji držav v območju evra dogovorili za enoodstotno znižanje obrestnih mer za posojila Grčiji v pomoč pri soočanju z dolžniško krizo in ji tudi podaljšali dospelost obveznice (bond maturity) s 3,5 na sedem let.
Irska pa takega popusta danes ni dobila. Po nekaterih navedbah je razlog to, da irski premier Enda Kenny ni želel ugoditi zahtevi Francije, naj zviša davek na podjetja.
Čeprav je bil načelni dogovor o paktu za evro dosežen po približno treh urah pogovorov, se je razprava zavlekla v približno sedem ur, in sicer po navedbah virov pri EU predvsem zaradi stališč Irske glede davka na podjetje in mehčanja pogojev za odplačevanje pomoči.
Kot je povedal premier Pahor, bo nekatere elemente dogovorov še treba doreči. Pakt za evro, začasni in stalni mehanizem za zaščito evra ter šest zakonodajnih predlogov za krepitev gospodarskega upravljanja so sicer del celostnega kriznega svežnja, ki ga bo po pričakovanjih formalno potrdil na vrhu EU konec marca.
