Glede razpoložljivih sredstev za kampanjo Funkl upa, da bodo dobili pomoč tudi od kakšnih donatorjev. Ob tem verjame, da bodo kampanjo uspešno izvajali predvsem na terenu, kakor so si jo zadali. Po njegovem mnenju je potrebno iti med ljudi in jim povedati, kaj dejansko zakon o malem delu zanje prinaša. "Kdor bo razmislil o tem, kaj zakon prinaša, bo zagotovo obkrožil proti," poudarja Funkl.
V zvezi z nepravilnostmi, ki se dogajajo pri delu preko študentskega servisa, je Funkl poudaril, da so vladi predlagali, naj se študentsko delo uredi na drug način, in sicer z enotno evidenco vpisov, z večjim nadzorom, z ureditvijo visokošolskega prostora in drugimi ukrepi. Zakon kot tak pa ne more biti rešitev za brezposelne, meni Funkl. V gibanju se sicer strinjajo, da se mora urediti tudi določena oblika začasnega dela za upokojence.
Glavni argument, s katerim želijo prepričati volivce, je, da je zakon narejen tako, da bogatim ne bo treba delati preko malega dela. Sicer pa je, kot pravi Funkl, "narejen za ljudi, ki malo zaslužijo, ob tem pa zakon na nek način uvaja tlako za vse ljudi".
O prepričanju vlade, da je izpolnila vse obljube, ki jih je dala študentom, pa je Funkl dejal, da zakon o štipendiranju ni bil usklajen niti z eno mladinsko, študentsko ali dijaško organizacijo. Svet vlade za mladino in svet vlade za študentska vprašanja sta po mnenju Funkla "samo seznanitveni organ za vlado, saj njihovih mnenj nihče ne upošteva". To je tako še en zakon, ki je spisan brez dialoga.
Denar, ki ga vlada nameni za štipendije, še ni nujno podeljen študentom, meni Funkl. Kot je dejal, je bilo za razvoj kadrov in štipendij doslej namenjenih 20 milijonov evrov, ki pa niso bili podeljeni. Po drugi strani 16.000 študentov po novem zakonu ostaja brez štipendije. "To, da dijakom vzamemo in damo študentom, ni nikakršna rešitev", pravi Funkl. "Ne vemo, ali se bodo nepremičnine štele v štipendije, niti tega, ali so pravilniki za malo delo spisani in se bodo šteli v štipendije. Če pa so spisani, so popolnoma enostransko, brez kakršnega koli usklajevanja, kljub temu, da bo zakon začel veljati že s septembrom," dodaja predsednik gibanja.
Sicer pa so v gibanju ogorčeni nad potezami ministrstva za delo, saj je, kot so zapisali, že mesec dni pred začetkom kampanje na račun davkoplačevalcev pošiljalo zloženke upokojencem. Obenem pa zavaja z gradivom, ki ga je objavilo na spletni strani.
V gibanju v nadaljevanju kampanje pričakujejo umik od vsebine in negativno kampanjo ministrstva, v okviru katere se bodo po njihovem mnenju nadaljevali posredovanje zavajajočih informacij ter napadi na študentsko organiziranost.
V Mladem forumu SD pa menijo, da se Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ukvarja predvsem s tem, na kakšen način bo vlada vodila predreferendumsko kampanjo. To gibanje ima po njihovem mnenju težave predstaviti resne argumente, saj je dejansko njihov interes zavarovanje dosedanjih privilegijev študentskih elit, ki neomejeno razpolagajo z študentskim denarjem.
V svojih prizadevanjih preprečiti sprejem zakona o malem delu so, kot pišejo v mladem forumu, pripravljeni zamenjati nekatere nove ugodnosti in pravice študentov za ohranitev privilegijev nenadzorovanega trošenja študentskega denarja. Gibanje z študentskim denarjem napada zakon, ki bo izboljšal položaj vseh študentov, predvsem pa jim bo pomagal do hitrejše in bolj kvalitetne prve zaposlitve, menijo v mladem forumu.
Obstoječi sistem študentskega dela je povzročil to, da je približno tretjina vseh študentov vpisanih zaradi dela in drugih ugodnosti, ki jih status študenta prinaša. Študentje pri delu prek študentskega servisa nimajo nikakršnih delavskih pravic in predstavljajo najcenejšo in popolnoma brezpravno delovno silo. Zaradi teh in še drugih argumentov, ki jih je že ali pa jih še bo predstavila vlada v predreferendumski kampanji, v Mladem forumu SD poudarjajo, da zakon o malem delu prinaša odločen korak naprej pri urejanju področja kratkotrajnih in občasnih del.