Računsko sodišče je revidiralo smotrnost izvajanja evidentiranja nepremičnin, ki je v Sloveniji steklo konec leta 2006 na podlagi maja istega leta uveljavljenega zakona o evidentiranju nepremičnin.
Ob tem je ugotovilo, da je Geodetska uprava RS (Gurs) presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka, za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabila 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, poleg tega je popis izvajalo še enkrat več oseb od sprva načrtovanih.
Za financiranje registra je Gurs v obdobju med letoma 2006 in 2009 skupaj porabil 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oz. 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju.
Ministrstvo za okolje je v odzivu na revizijo izpostavilo, da računsko sodišče ni realno ocenilo dejansko potrebnega obsega dela, kakovosti razpoložljivih virov podatkov in drugih dejavnikov, na katere niti Gurs niti ministrstvo ne moreta vplivati.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da sta tako ministrstvo kot Gurs v zasnovi projekta ustrezno ovrednotila potreben čas in sredstva za izvedbo projekta. V času realizacije projekta pa je Gurs zaradi proračunskih omejitev dobil manj sredstev, kot jih je načrtoval oziroma potreboval za ta projekt. Zato so bile naloge izvedene v daljšem časovnem obdobju.
Pri preverjanju popolnosti in kakovosti podatkov registra je računsko sodišče ugotovilo, da obstaja tveganje, da v popisu nepremičnin niso bile evidentirane vse nepremičnine, ter da so pri vzpostavitvi registra obstajala neustrezno obvladana tveganja glede točnosti in natančnosti nekaterih podatkov. V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo.
Kot opozarja računsko sodišče, je v registru 15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oz. je delež lastništva nepremičnine enak nič. Obenem je geodetska uprava spreminjala podatke o lastnostih nepremičnin zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju in ne na podlagi izvedenih terenskih ogledov ali uporabe vprašalnika. Revizija je pokazala, da 77.808 nepremičninam (1,3 odstotka vseh) zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je projekt obveščanja bistveno povečal vpis lastnikov nepremičnin v zemljiški knjigi in tako odpravil velik delež napak v podatkih o lastništvu. Šele sedanje stanje podatkov evidentiranih v registru nepremičnin omogoča učinkovito ukrepanje za odpravo nepopolnih ali napačnih podatkov.
Da bodo zagotovili dovolj kakovostne podatke, pa bo potrebnih še več aktivnosti. V pripravi je projekt izboljšave lokacijske natančnosti podatkov zemljiškega katastra. H kakovosti podatkov bo prispevala tudi nova informacijska rešitev za vodenje zemljiške knjige in zagotovitev neposredne računalniške izmenjave podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb.
Računsko sodišče meni, da geodetska uprava ni bila uspešna pri uresničevanju cilja, naj register odraža dejansko stanje nepremičnin v naravi, kot določa zakon o evidentiranju nepremičnin. Geodetska uprava se sicer navedenih težav zaveda, vendar do 9. decembra lani ni imela izdelanega sistematičnega pristopa k odpravi napak in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na popolnost in kakovost podatkov v registru.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo za okolje sicer določilo cilj vzpostavitve registra, ki je bil natančen, merljiv, časovno določen in dosegljiv ter je vplival na dosego strateškega cilja, vendar bi moralo biti v načrtovanje vzpostavitve registra bolj aktivno vključeno - tudi tako, da bi pravočasno sprejelo potrebne podzakonske predpise ter bolj aktivno sodelovalo pri zagotavljanju zadostnih in pravočasnih finančnih sredstev.
Računsko sodišče je ministrstvu in geodetski upravi podalo nekaj priporočil, ki se nanašajo predvsem na vodenje projektov na področju evidentiranja nepremičnin, od geodetske uprave pa je zahtevalo še, da v roku 90 dni odpravi v reviziji ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti.
Na okoljskem ministrstvu so še pojasnili, da bodo priporočila in zahteve računskega sodišča v celoti upoštevali. Vodenje podatkov bodo na ustreznejši način uredili v normativnih aktih, tako da bodo dejansko vodeni le podatki, ki jih določajo normativne podlage.
