S tem so se odzvali na očitek Microsofta Slovenija, češ da pred časom predstavljena študija o uvajanju odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi, ki bo podlaga za skorajšnjo odločitev o prehodu z licenčne na odprtokodno programsko opremo, ne upošteva sodobnih tehnoloških trendov, kot je računalništvo v oblaku.
Pri računalništvu v oblaku gre za uporabo informacijskih storitev in rešitev prek spleta brez potrebe po kupovanju novih strežnikov ali nameščanju dodatnih programov na lokalni računalnik oziroma napravo, s katero uporabnik dela in dostopa do interneta. Računalništvo v oblaku tako podjetjem in organizacijam omogoča takojšno uporabo brez začetnih investicij ter ob nižjih stroških upravljanja.
Na ministrstvu sicer še pojasnjujejo, da je bilo osnovno vodilo pri študiji to, da se analizira primere dobre prakse v javnih upravah držav članic EU in na osnovi tega določi nadaljnje korake glede morebitnega uvajanja odprtokodne programske opreme v slovensko državno upravo.
Interna delovna skupina bo zdaj naredila natančno analizo javnofinančnih učinkov, pa tudi vseh ostalih vidikov primerjave licenčne in odprtokodne programske opreme, kot sta učinkovitost in varnost. Na podlagi tega bo delovna skupina sprejela končno odločitev. Ocenjuje se sicer, da naj bi v primeru prehoda na odprto kodo letno prihranili od tri do sedem milijonov evrov.
Kot pozitive učinek izpostavljajo še to, da se pri odprti kodi plačuje storitve praviloma domači informacijsko tehnološki industriji, medtem ko se pri licenčni programski opremi plačuje podjetju, ki ima svoj sedež praviloma v tujini. Glede očitkov o uporabljenih zastarelih virih v študiji pravijo, da je bil osnovni vir portal odprte kode osor.eu, ki da je zelo ažuren.
"Na osnovi teh podatkov so bili izbrani primeri dobrih praks, ki so se potem analizirali na različne načine. Tudi z intervjuji vpletenih. Zato težko sprejmemo trditev, da gre za zastarele vire," so poudarili in ponovili, da je omenjena študija zgolj osnovni temelj za dokončno odločitev.