Z zakonom bi se določile nove vrste štipendij, povečal dodatek za oddaljenost ter omogočil prejemanje več vrst štipendij hkrati. Poleg državne in Zoisove štipendije se predvidevajo še štipendije za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije ad futura za mednarodno mobilnost ter sofinanciranje kadrovskih štipendij v organih državne uprave.
Če bo zakon sprejet, bo državna štipendija namenjena vsem dijakom oz. študentom, ki niso več upravičeni do otroškega dodatka in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana. Po besedah ministra Svetlika se bodo štipendije gibale med 70 in 190 evri, možni pa bodo dodatki za oddaljenost (od 25 do 150 evrov), za učni uspeh (od 16 do 40 evrov), do dodatka pa bodo upravičeni tudi dijaki in študenti s posebnimi potrebami, in sicer v višini 50 evrov.
Glede Zoisovih štipendij Svetlik pričakuje, da jih bo podeljenih manj kot sedaj, saj bodo pogoji za pridobitev strožji. Dijakom, ki jo bodo kljub temu pridobili, bo pripadalo 120 evrov mesečno, če pa se bodo šolali v tujini še enkrat toliko. Isto velja za študente. Ob študiju v Sloveniji bodo upravičeni do 140 evrov mesečno, pri študiju v tujini pa do 280 evrov.
Posebna kategorija štipendij, ki bo jo prinesel zakon, je štipendiranje za deficitarne poklice, in sicer v višini 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente. Prav tako bi do štipendij bili upravičeni Slovenci v zamejstvu in po svetu, zanje predvidena štipendija pa znaša 150 evrov. Višina štipendije Ad futura bi se določila z vsakokratnim javnim razpisom. Kadrovska štipendija v organih državne uprave pa bi znašala najmanj 100 evrov mesečno.
Novost, ki jo uvaja zakon, je možnost prejemanja več štipendij hkrati, vendar njihova skupna vrednost ne bo smela preseči 400 evrov. Za štipendije je letos predvidenih 127 milijonov evrov, drugo leto pa 148. Kot je menil Svetlik, so s tem zakonom izpolnili glavno zahtevo študentov pri pogajanjih o malem delu.
