Predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da mora dolžnik zagotoviti najmanj 50-odstotno poplačilo terjatev upnikov. Ob tem pa morajo biti upniki poplačani v obdobju največ štirih let, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za pravosodje Aleš Zalar.
Osnovni pogoj za uvedbo prisilne poravnave ostaja nespremenjen: upniki morajo biti poplačani bolje, kot bi bili v primeru stečaja, je poudaril Zalar. Z določitvijo deleža in roka poplačila si želi vlada po njegovih besedah "predvsem spodbuditi lastnike, da pravočasno - z dokapitalizacijo ali drugimi ukrepi - preprečijo, da bi sploh prišlo do položaja, ko bi morala družba razglasiti insolventnost in se ukvarjati z alternativo: ali prisilna poravnava ali stečaj".
Predlagane spremembe zakona so nastale v dogovoru z Obrtno podjetniško zbornico Slovenije (OZS), ki se je sicer zavzemala za popolno odpravo instituta prisilne poravnave. Slovenija je podoben model prisilne poravnave, kot se predlaga zdaj, že imela leta 1993. Takratni pogoj je bil najmanj 50-odstotno poplačilo v najmanj letu dni, je povedal Zalar. Pozneje je prišlo do omilitve tega pogoja, še pozneje pa je bil v celoti črtan.
Če upnik takšne rešitve ne bo predlagal, se bo predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave štel za nepopoln - v primeru, da ga na poziv sodišča ne bo dopolnil, pa sodišče prisilne poravnave ne bo dovolilo in bo začelo stečajni postopek. Novela zakona bo veljala že za vse postopke, za katere je predlog za prisilno poravnavo vložen, a sodišča odločitve še niso sprejela.
S predlagano novelo zakona se poleg tega krepijo pooblastila upniškega odbora, omejujejo pooblastila stečajnih upraviteljev v zvezi z oddajo storitev za potrebe stečajnega postopka ter krepko zvišujejo globe za prekrške. Upniški odbor bo po novem lahko pregledal vse poslovne knjige in celotno dokumentacijo, ki jo je prevzel stečajni upravitelj, je povedal Zalar in poudaril, da pa bo s tem prevzel tudi določeno odgovornost.
Položaj upnikov v izvršilnih postopkih se bo po Zalarjevih pričakovanjih izboljšal tudi z uveljavitvijo danes predlaganih sprememb zakona o izvršbi in zavarovanju. Če bo dolžnik podal ugovor, da z upnikom nima nobenega poslovnega razmerja, bo slednji lahko že samo z dobavnico oz. kakšnim drugim dokumentom dosegel izdajo predhodne odredbe sodišča o zamrznitvi premoženja dolžnika.
Takih ugovorov je v praksi kar nekaj, na kar gospodarstvo po Zalarjevih besedah upravičeno poudarja. Po novem bo sodišče tak sklep izdalo takoj, s čimer se bodo sredstva na bančnem računu dolžnika blokirala in z njimi ne bo mogel razpolagati. Dolžnik tako ne bo imel več nobenega tehtnega razloga za vložitev ugovora, je povedal Zalar. "To je pomembna pridobitev za upnike," je izpostavil.
Med novostmi je izpostavil še izvzetje nadomestil iz jamstvenega in preživninskega sklada iz izvršbe. "S tem se zavaruje tiste, ki najbolj trpijo zaradi stečaja podjetja, to pa so delavci," je dejal. Prav tako bodo iz postopka izvršbe izvzeta nadomestila preživnin ter dodatki za velike družine, vlada pa predlaga še okrepitev instituta neposredne izvršbe na podlagi menice, ki je bil uveden s prejšnjimi spremembami zakona.
