Tako naj bi delež sredstev za visoko šolstvo s sedanjih 1,2 odstotka BDP do leta 2020 povečali na dva odstotka BDP, delež sredstev za raziskave in razvoj pa bi se dvignil iz sedanjih skoraj 0,9 na 1,2 odstotka BDP. Takšno povečanje je po ministrovih besedah nujno, če želimo spodbuditi kakovost, povečati mobilnost, internacionalno vpetost ter mednarodno privlačnost slovenskega visokošolskega in raziskovalnega prostora.
Oba dokumenta sta plod temeljitega dela, analiz in posvetovanj z vsemi deležniki, je na današnji novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Golobič. Po njegovih besedah obe resoluciji naslavljata dolgo obdobje in v ospredje postavljata "ključni resurs" države, torej ljudi.
Z obema resolucijama želijo predvsem okrepiti avtonomijo javnih zavodov in hkrati povečati stopnjo njihove odgovornosti ter povečati učinkovitost porabe sredstev.
Ker je bil problem dosedanjih resolucij neuresničevanje v njih zapisanih ukrepov, so v oba tokratna dokumenta zapisali natančne ukrepe, nosilce in roke za njihovo izvedbo.
Golobič predvideva, da bo DZ obe resoluciji obravnaval in tudi sprejel na aprilski seji.
Glede vprašanja binarnosti študija je Golobič na novinarsko vprašanje potrdil, da vztrajajo, da "se visokošolski strokovni programi ne morejo izvajati tako kot doslej tj. z istimi učitelji, na enak način kot univerzitetni programi". Vlada torej vztraja, da če bodo te programe organizirale univerze, jih bodo morale organizirati ne kot podrejene, temveč kot "drugače fokusirane" študijske vsebine.
Golobič je poudaril diverzifikacijo visokošolske ponudbe kot enega ključnih ciljev ter pojasnil, da med drugim omejujejo število habilitacijskih področij, ki je do zdaj "preseglo vse meje", na približno 80.
Javna razprava okoli resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva se je sicer začela že septembra in je zajela večji del strokovne in zainteresirane javnosti. Med predlogi je na največje nasprotovanje naletela institucionarna binarnost, s katero bi se univerzitetne študijske programe izvajalo samo na univerzah, za visokošolski strokovni študij pa bi šli v ustanovitev t.i. politehnik. S tem je želelo ministrstvo tudi zajeziti pritiske v smeri ustanavljanja vse več univerzitetnih središč.
