Predsednik EMUNI je uvodoma predstavil razvojne načrte Evrosredozemske univerze. Med prioritetami je izpostavil dobro področno vodenje univerze, vodno gospodarstvo, ki je za arabski svet velikega pomena, in migracije.
Poudaril je, da je ugled Evrosredozemske univerze zunaj Slovenije zelo visok. K lažjemu vzpostavljanju mednarodnih stikov pa bi po njegovih besedah veliko pripomoglo, če bi univerza imela izpostavo tudi v Ljubljani, kjer bi lahko organizirali sestanke na najvišji ravni. Pozval je tudi k diplomatski podpori projektu.
Državni sekretar na visokošolskem ministrstvu Jozsef Györkös se je zavzel za čim prejšnje rezultate delovanja univerze, a poudaril, da bi projekt "zaslužil in potreboval širšo mednarodno podporo". Izpostavil je tudi prostorsko problematiko, ki jo na ministrstvu rešujejo na več načinov.
Kratkoročni ukrepi so širitev prostorskih kapacitet, ki bodo vezani na organsko rast dejavnosti univerze. Tako naj bi v letu 2011 pridobili nekaj dodatnih pisarniških prostorov za delovanje EMUNI v Ljubljani. Dolgoročni ukrepi lahko po njegovih besedah temeljijo le na jasni strategiji razvoja, medtem ko je prostorsko vprašanje ob protokolarnih obiskih rešljivo, saj bi lahko ob takšnih priložnostih denimo uporabili objekta Armerija in Foresterija.
V razpravi je Luka Juri (SD) ocenil, da Evrosredozemska univerza dopolnjuje vlogo Univerze na Primorskem, zato se je zavzel za njuno medsebojno sodelovanje. Izpostavil je tudi, da se je ob tem projektu slovenska politika poenotila, a opozoril, da morda v Sloveniji še ne razumemo v celoti njegovega potenciala. Razvoj EMUNI je po njegovih besedah v interesu celotne države, predvsem pa seveda obalnega področja.
Tudi Mirko Brulc iz iste poslanske skupine si želi, da bi univerza zaživela, pri čemer pa za morebitno rešitev prostorskih težav ponuja tudi prostore v Novi Gorici, kjer je bil sicer med letoma 2002 in 2010 župan.
Poslanec LDS Ljubo Germič projekta ne razume kot izključno primorskega, saj ga je že v začetku denimo podprla Univerza v Mariboru. Gre za mlad proces, ki mu je treba nameniti zadostno pozornost, da bi čim prej zaživel, je poudaril.
Milenko Ziherl iz SDS pa je izpostavil, da je treba projekt obravnavati tudi s stališča vrenj v arabskem svetu, ki se bodo počasi umirila. Takrat bo še več možnosti za delovanje takšne povezovalne institucije, kot je EMUNI. Tudi Ziherl se je zavzel za "korak naprej", s katerim bi za delovanje univerze zagovorili primerne prostore.
