"Ponavadi odločitve niso bile znane isti dan, četudi je ustavno sodišče odločilo," je dejal Kerševan. To po njegovem pojasnilu v praksi pomeni, da tudi zaradi morebitnih ločenih mnenj, redakcije in podobnega ustavno sodišče potrebuje še kakšen dan ali dva, preden odločba postane javna, je dejal.
Kerševan je pojasnil še, da "dokler ni večina, torej pet sodnikov za neko odločitev, je ustavno sodišče ne more sprejeti". "Sploh ne more odločiti, dokler večina ni za neko odločitev," je poudaril.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve si prizadeva, da bi reforma v primeru, če referenduma ne bo, začela veljati s 1. julijem. Če pa referendum bo in bo reforma na njem zavrnjena, zakonodajalec leto dni ne bo smel spreminjati pokojninskega sistema.
Po mnenju državnega zbora, ki je zahtevo za ustavno presojo na ustavno sodišče posredoval 12. januarja, zaradi neuveljavitve novega pokojninskega zakona že prihaja do neustavnega stanja. V prihodnje pa bo v primeru njegove neuveljavitve še slabše, saj brez pokojninske reforme država ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti kot socialna država, meni.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki je vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma sredi decembra lani, pa ocenjuje, da zgolj domneva o ogroženem izvajanju socialne funkcije države še ne pomeni, da obstajajo razlogi za omejitev referenduma.
