S popravljalnimi ukrepi, ki so jih vlada ter ministrstva za obrambo, promet ter okolje in prostor izkazali med drugim glede spremembe Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ter poenotenja sistema financiranja posrednih proračunskih uporabnikov in načina obračunavanja razlik med nakazanimi sredstvi in dejanskimi stroški, so bili začeti postopki, ki so zagotovili ali bodo zagotovili, da bodo nepravilnosti v revizijskem poročilu odpravljene, pojasnjuje sodišče.
Sodišče je odzivno poročilo zahtevalo tudi od ministrstva za finance. Od njega je zahtevalo, naj določbe novega pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki se nanašajo na evidentiranje dolgoročno danih depozitov, uskladi z zakonom o javnih financah.
Ministrstvo je z uveljavitvijo sprememb omenjenega zakona doseglo usklajenost med zakonom in pravilnikom, zato ni več razloga za izvedbo popravljalnega ukrepa, kot je sodišče zahtevalo v revizijskem poročilu, še pojasnjujejo v porevizijskem poročilu.
Je pa računsko sodišče opozorilo, da izjeme glede evidentiranja naložb denarnih sredstev in vlog zgolj v bilanci stanja, kot so bile potrjene v spremembah zakona o javnih financah, po vsebini niso ustrezne in da so v nasprotju s stališčem računskega sodišča, ki se je do te problematike opredelilo v revizijskem poročilu.
Računsko sodišče je lani jeseni izreklo negativno mnenje o zaključnem računu proračuna za leto 2009, nakar je bila v DZ januarja letos sprejeta novela zakona o javnih financah, ki daje DZ pooblastilo, da v primeru zavrnitve zaključnega računa vladi naloži pripravo novega predloga ter določi popravke, ki jih mora ta upoštevati.
Vrhovni državni revizorji so kot glavni razlog za negativno oceno izpostavili prikrito sanacijo bančnega sistema, ki ni bila izvedena v skladu z Evropski komisiji prijavljeno shemo državne pomoči. Država se je z izdajo obveznic in zakladnih menic zadolžila za skoraj dve milijardi evrov, kar je v svojih knjigah izkazovala kot prosta denarna sredstva, vendar jih je v času finančne krize naložila v obliki triletnih depozitov v poslovne banke.
