Gadafijevi lojalisti sicer upornike v Ras Lanufu silovito obstreljujejo tudi s topništvom. Toda tudi uporniki odgovarjajo s težjim orožjem - proti nasprotnikom so izstrelili okoli 40 raket katjuš, uporabljajo pa tudi protiletalske rakete.
Ras Lanuf velja za "prvo obrambno linijo" upornikov, ki imajo sicer središče v Bengaziju na vzhodu države. Uporniki zatrjujejo, da se ne bodo vdali in da bodo vztrajali, četudi do bridkega konca.
V EU se medtem pospešeno pripravljajo na petkovo zasedanje Evropskega sveta, na katerem naj bi voditelji članic EU določili skupno strategijo za zaustavitev nasilja v Libiji in prekinitev spopadov med Gadafijevimi silami in uporniki. Določili naj bi tudi ukrepe za soočanje s humanitarno krizo na območju in naraščajočim pritiskom beguncev iz Libije in Tunizije na meje EU, predvsem Italijo.
Na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu so se zvrstili pozivi, naj EU prizna libijski narodni svet za tranzicijo, ki ga je vzpostavila Gadafijeva opozicija. Parlament sta dva predstavnika libijske opozicije tudi obiskala.
Evropski poslanci so sicer pozivali tudi k uvedbi prepovedi letov nad Libijo. EU pa preučuje tudi možnost vojaške misije v Libiji v pomoč pri soočanju s humanitarno krizo, je v Strasbourgu povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Za uvedbo prepovedi letov pa je potrebna odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov, pri odločitvi pa bi morali sodelovati tudi Arabska liga in Afriška unija, so se strinjali v Evropskem parlamentu, ki naj bi sicer resolucijo o Libiji sprejel v četrtek.
V VS ZN se razprava o morebitni zaostritvi ukrepov proti Libiji še ni začela, čeprav naj bi Velika Britanija in Francija že pripravili novo resolucijo o prepovedi letov nad Libijo, ki pa še ni prišla v obtok med člani VS ZN kot osnutek. Rusija in Kitajska sta stalni članici VS ZN s pravico do veta, ki sta nad oboroženim posredovanjem najbolj zadržani.
Do vojaškega posredovanja v Libiji so sicer zadržane tudi ZDA. Ameriški predsednik Barack Obama se je v torek o svežnju ukrepov proti Gadafiju po telefonu pogovarjal z britanskim premierom Davidom Cameronom. Strinjala sta se, da se mora nasilje prenehati, da mora Gadafi čimprej odstopiti in da se mora začeti tranzicija, ki bo uresničila prizadevanja Libijcev za svobodo in predstavniško vlado.
Dogovorila sta se tudi, da se bodo razprave o možnih ukrepih glede Libije, kot so vojaški in humanitarni, nadaljevale tudi znotraj zveze Nato. Obrambni ministri zavezništva bodo sicer v četrtek začeli dvodnevno zasedanje v Bruslju in Libija je visoko na agendi.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je medtem pojasnila, da vzpostavitev območja prepovedi letenja nad Libijo ni enostavna in da je potrebna avtorizacija VS ZN. Kot je dejala, je pomembno, da o tem odločajo ZN in ne ZDA. Tovrstno stališče je zavzelo tudi slovensko zunanje ministrstvo.
Po mnenju ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa bi uvedba območja prepovedi letenja pomenila vojaško posredovanje, ker bi bilo najprej potrebno uničiti zračno obrambo Libije. Poveljnik marincev James Amos je v senatnem odboru za oborožene sile v torek povedal, da libijska obramba ni pretirano močna. Imela naj bi le nekaj deset bojnih helikopterjev in manj kot 200 starih ruskih lovcev vrste mig.
Gadafi je sicer na drugi strani v torkovem pogovoru za turško televizijo TRT zatrdil, da se bodo borili, če bo prišlo do vzpostavitve prepovedi poletov. Kot je dejal, bodo Libijci to razumeli kot poskus tujcev, da bi se polastili njihove nafte, in bodo poprijeli za orožje. Za francosko televizijo LCI je zahodne države, predvsem Francijo, tudi direktno obtožil, da skušajo kolonizirati z nafto bogato Libijo.
Medtem se je v Ženevi oglasil tudi posebni poročevalec ZN za mučenje in druge oblike nehumanega ravnanja Juan Mendez in sporočil, da preučuje obtožbe na Gadafijev račun. Kot je napovedal, se bo preiskava osredotočila na domneve, da so pripadniki Gadafijevega režima ubijali ljudi v bolnišnicah in streljali na protestnike.
