Kot je devet svetnikov zapisalo v obrazložitvi zahteve, ki so jo v torek naslovili na predsednika državnega sveta Blaža Kavčiča, zakon prinaša veliko negativnih posledic. Še zlasti je po njihovem slab za občine, saj kljub temu da so "gonilo skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji" zmanjšuje njihovo vlogo in pomen na tem področju.
Zakonu očitajo, da ni usklajen z reprezentativnima združenjema občin, ki sta bili v postopek priprave vključeni šele na koncu. V tej luči so izpostavili predvsem problem sestave razvojnega sveta regije, ki je v nasprotju s stališčem obeh združenj in državnega sveta.
V razvojnem svetu bodo občine zastopane le 40-odstotno, kar pomeni, da bo njihov vpliv na odločanje o regionalnih programih močno zmanjšan, poleg tega pa v zakonu predvidena sestava razvojnega sveta zanemarja manjše občine, so navedli pod zahtevo podpisani državni svetniki.
Zakon po njihovih besedah ne vsebuje nobenih določb o dveh kohezijskih regijah na ravni EU (vzhodni in zahodni Sloveniji), četudi bo ta teritorialna delitev vplivala na izvajanje kohezijske politike in na politiko konkurence EU v obdobju po letu 2013. Prav zato "obstaja bojazen, da se Slovenija že v naprej odpoveduje sredstvom konvergence za naslednjo finančno perspektivo 2014-2020".
Kot svetniki še izpostavljajo na tem mestu, bo to pomenilo tudi, da se bo po letu 2013 o projektih vzhodne Slovenije odločalo iz Ljubljane, "zaradi česar bo odločanje še bolj centralizirano, to pa nikakor ne zasleduje dejanskih potreb na regionalnem nivoju".
Devet državnih svetnikov ugotavlja tudi, da zakon ne zagotavlja nobenih virov državnih spodbud za zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja in da iz njega izhaja, da se bodo dogovori za razvoj regije med vlado in razvojnim svetom regije sklepali za štiriletno obdobje, "kar je popolnoma nefleksibilen sistem, zaradi katerega bo veliko projektov izostalo". "Dogovore za razvoj regije bo potrjevala vlada, kar bo še povečalo stopnjo centralizacije," so dodali.
Prav tako se podpisniki zahteve sprašujejo, ali je res potrebno, da mora vsaka regionalna razvojna agencija zaposliti štiri regionalne menedžerje. Prepričani so namreč, da to pomeni zgolj dodatne stroške, zlasti za občine, ne pa dodane vrednosti.
Ob koncu so se v obrazložitvi obregnili še ob pogoje za obmejna problemska območja, ki da so preostri.