Komisija za poslovnik je namreč že leta 2009 sprejela obvezno razlago poslovnika, po kateri se zakonodajni postopek predloga, o katerem matično delovno telo ni sprejelo nobenega sklepa in je torej "prazen", zaključi. Državni zbor se nato brez glasovanja in razprave le seznani, da je zakonodajni postopek končan.
Zadnji takšen primer se je zgodil ob obravnavi novele zakona o ustanovitvi občin, s katerim bi DZ na podlagi odločbe ustavnega sodišča ustanovil občino Ankaran. Odbor za lokalno samoupravo namreč zaradi izenačenega števila glasov ni sprejel nobenega sklepa, zakonodajni postopek pa se je zato zaključil brez odločanja državnega zbora.
Ta zaplet je sprožil pobude za novo obvezno razlago parlamentarnega poslovnika. Svoj predlog je na poslovniško komisijo vložil vodja poslanske skupine Zares Franco Juri, ki ocenjuje, da matična delovna telesa postajajo ovira pri sprejemanju zakonodaje. Sam se, kot pravi, počuti izigranega, če o takšnih predlogih ne more odločati državni zbor.
Da bi se takšnim zapletom v prihodnje izognili, predlaga novo poslovniško razlago, po kateri bi o "praznem" zakonu glasoval DZ in odločil, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo. Če bi DZ odločil, da se postopek nadaljuje, bi nato namesto delovnega telesa drugo branje zakonskega predloga opravil državni zbor.
Po mnenju predsednika komisije Antona Anderliča (LDS) je prav, da poslovniška komisija poskuša najti ustrezno razlago, ne strinja pa se z Jurijevim predlogom, po katerem bi dopolnjen predlog zakona namesto matičnega delovnega telesa pripravil državni zbor. To bi bil po njegovem korak nazaj, proti kateremu se bo "boril z vsemi štirimi". Ocenjuje tudi, da DZ ne more glasovati o tem, ali je zakon, ki nima členov, primeren za nadaljnjo obravnavo.
Predlogu, da bi o usodi "praznih" zakonskih predlogov odločal državni zbor, je naklonjen nepovezani poslanec Andrej Magajna, ki opozarja, da delovna telesa ne morejo imeti večjih pooblastil kot državni zbor. Tudi Zvonko Lah (SDS) pravi, da delovno telo ne more imeti pristojnosti, da ustavi postopek, ker je lahko preveč interesno sestavljeno. Pri tem je omenil odbor za lokalno samoupravo, katerega člani so večinoma župani.
Njegov strankarski kolega Ivan Grill po drugi strani ne pristaja, da se matičnemu delovnemu telesu jemlje pristojnosti, saj gre za bolj strokoven organ, kot je državni zbor. Tudi Silven Majhenič (SNS) opozarja, da se delovnim telesom sme odvzeti možnosti odločanja, da ta ne bi postala "neka posvetovalna telesa".
Na podlagi današnje razprave bodo strokovne službe do prihodnje seje komisije preučile, ali je mogoče pripraviti ustreznejšo razlago poslovnika, s katero bi preprečili takšne blokade, po drugi strani pa delovnim telesom ne bi odvzemali pristojnosti.
