Članice EU naj bi na petkovem vrhu določile skupno strategijo za zaustavitev nasilja v Libiji in prekinitev spopadov med silami, ki so zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, in uporniki. Določili naj bi tudi ukrepe za soočanje s humanitarno krizo na območju in naraščajočim pritiskom beguncev iz Libije in Tunizije na meje EU, predvsem Italijo.
Že zdaj je znano, da bodo voditelji držav članic, med njimi slovenski premier Borut Pahor, še zaostrili sankcije proti režimu Gadafija, ki so ga v EU že pozvali k odstopu. Unija je že 28. februarja prepovedala potovanja Gadafiju in 15 predstavnikom njegovega režima in zamrznila njihovo premoženje, zdaj pa naj bi sankcije razširili še na nekatere libijske finančne ustanove.
Več ukrepov naj bi v četrtek na pripravljalnem srečanju na vrh določili zunanji ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. Za zdaj je največ možnosti, da bi podprli uvedbo prepovedi letov nad Libijo, s čimer bi preprečili Gadafijevim letalom napade na upornike in civilno prebivalstvo. Manj možnosti pa je, da bi ministri in nato tudi Evropski svet podprli neposredno vojaško intervencijo v Libiji.
To se verjetno ne bo zgodilo niti na srečanju obrambnih ministrov Nata, ki se ga bo udeležil tudi ameriški obrambni minister Robert Gates. Tudi v ZDA so namreč bolj zadržani do vojaškega posredovanja, medtem ko se jim zdi uvedba območja prepovedi poletov sprejemljivejša.
Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je poudaril, da Nato v Libiji ne namerava posredovati, čeprav poteka intenzivno "preudarno načrtovanje za vsak primer". Po drugi strani Nato poudarja, da svet ne bo le mirno gledal napadov na civilno prebivalstvo v Libiji in kršitev mednarodnega humanitarnega prava, ki bi lahko bili tudi zločini proti človečnosti.
Toda članice EU in Nata poudarjajo, da mora odločitev o morebitnem vojaškem posredovanju v Libiji, tudi o uvedbi območja prepovedi poletov, sprejeti Varnostni svet Združenih narodov. To poudarja tudi Slovenija. Odločitve, ki bodo sprejete v Bruslju, bodo zato verjetno predvsem izraz pripravljenosti za sodelovanje pri morebitnih akcijah in enoten poziv VS ZN, naj odločneje ukrepa proti kršitvam humanitarnega prava v Libiji.
Med najbolj gorečimi zagovornicami uvedbe prepovedi poletov nad Libijo sta sicer Velika Britanija in Francija. Ti sta že oblikovali resolucijo, o kateri naj bi odločal VS. Bolj zadržani sta Rusija in Kitajska, katerih soglasje je zaradi pravice veta v VS nujno.
Evropski svet naj bi se posvetil predvsem reševanju humanitarne krize v Libiji in sosednji Tuniziji, kamor se zgrinjajo številni begunci, predvsem tuji delavci. Bilo naj bi jih že okoli 200.000, številni pa v negotovih razmerah bežijo tudi preko morja proti Evropi, predvsem italijanskemu otoku Lampedusa.
Kako naj bi se EU odzvala na ta problem, bo voditeljem članic povezave poskušal predstaviti tudi posebni odposlanec, ki ga je minuli konec tedna v Libijo na oceno razmer poslala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Po napovedih naj bi vrh EU podprl dosedanja prizadevanja za pomoč beguncem in njihovo evakuacijo, po navedbah Ashtonove pa naj bi govorili tudi o krepitvi pomoči beguncem v Tuniziji in Egiptu.
Vrh EU bo sicer uradno namenjen razmeram v Severni Afriki na sploh in voditelji članic bodo med drugim razpravljali tudi o načrtu denarne pomoči za razvoj demokracije v tej regiji po vstajah v Tuniziji in Egiptu. Načrt predvideva štiri milijarde evrov pomoči za naslednja tri leta, šlo pa naj bi predvsem za pomoč gospodarstvu in demokratičnim reformam s poudarkom na človekovih pravicah in pomoči civilni družbi.
O širši situaciji v regiji naj bi sicer razpravljali tudi obrambni ministri Nata, med njimi slovenska ministrica Ljubica Jelušič, ki se bodo sestali v četrtek in petek. Zaveznice bodo poleg tega nadaljevale pogovore o izgradnji novih kapacitet zavezništva in odgovorih na sodobne grožnje varnosti, ki so jih začele na vrhu v Lizboni novembra lani.
Govorili naj bi še o položaju v Afganistanu, pri čemer se bodo ministrom v petek pridružili tudi predstavniki vseh ostalih držav, ki so v silah Isaf, in afganistanski obrambni minister Abdul Rahim Vardak. Pri tem naj bi ministri sprejeli odločitev o predaji odgovornosti za varnost v prvih afganistanskih pokrajinah v roke afganistanskim silam. Ocenili naj bi tudi uresničevanje načrtov, da bi se ta proces tranzicije zaključil do konca leta 2014.
