Pahor je po okoli enournem srečanju s Fillonom pojasnil, da sta govorila tako o francoskih investicijah v Sloveniji kot o slovenskih v Franciji, pa tudi o morebitnih nastopih na tretjem trgu. Kot je pojasnil, je francoskemu kolegu povedal, kje so možnosti, kjer bi lahko Francija konkurenčno nastopila.
Za vse velike investicije bodo sicer objavljeni mednarodni javni razpisi. "Želimo si, da bi Francija z naklonjenostjo gledala na odločitev, da pri teh tenderjih sodeluje, tako da ima potem Slovenija možnost dobre izbire zelo pomembnih, morda tudi več milijard vrednih investicij v Sloveniji, ki bodo dolgoročno odločale o naši konkurenčnosti," je dejal Pahor.
Francija naj bi se sicer zanimala predvsem za večmilijardne investicije v Slovenske železnice, francoska Areva kaže interes za gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek). Za sodelovanje pri tem projektu, katerega usoda je sicer povezana s šestim blokom Termolektrarne Šoštanj (Teš), naj bi se poleg Francozov zanimali tudi Japonci in Američani.
Francozi, ki so v Sloveniji gospodarsko močni predvsem na področju avtomobilske industrije (Revoz), pa naj bi se zanimali tudi za krepitev položaja v finančnemu sektorju. Ena največjih francoskih bank Societe Generale, ki je lastnica SKB banke, naj bi se po nekaterih informacijah zanimala tudi za lastniški vstop v Abanko Vipa, katere polovica delnic je trenutno naprodaj.
Ob prisotnosti Pahorja in francoskega ministra za industrijo, energijo in digitalno ekonomijo Erica Bessona je sicer prišlo tudi do podpisa pogodbe o redni dobavi fotonapetostnih modulov med slovenskim energetskim podjetjem Bisol ter s francoskim podjetjem GDF Suez.
Francoski premier Fillon je sicer po srečanju s Pahorjem izrazil zadovoljstvo, da državi prav ob 20. obletnici neodvisnosti Slovenije krepita gospodarsko sodelovanje, in poudaril, da je izmenjava med državama precej napredovala. Ob tem je izpostavil, da se "odpirajo nove perspektive" v gospodarskem sodelovanju, ter da občudujejo gospodarsko politiko slovenske vlade in stabilnost Slovenije, ki je pravi zgled za Zahodni Balkan in tudi za vzhodno Evropo.
Pahor je še spomnil, da je Francija tretji oziroma četrti izvozno-uvozni partner Slovenije, ter da je slovenska rast v marsičem odvisna od uspeha francoskega gospodarstva. Veliko pozornosti sta premiera namenila vprašanju konkurenčnosti, pri čemer po Pahorjevih besedah "gredo reforme težko skozi javnost in med ljudi" tako v Franciji kot v Sloveniji.
"Vendar oba ugotavljava, da ta hip nimava druge dolžnosti od te, da storiva vse, kar meniva, da je prav, da obe gospodarstvi okrevata," je še poudaril Pahor in dodal, da je slovensko gospodarstvo precej bolj odvisno od francoskega kot obratno.
Slovenski premier je tudi povedal, da sta se s francoskim kolegom dogovorila za pogostejša srečanja. Ocenil je še, da je bil pogovor "zelo uspešen", in sklenil, da je z njim zadovoljen.
Pahor se je sicer srečal tudi z generalnim sekretarjem Mednarodne organizacije za frankofonijo Abdoujem Dioufom in na novo preseljeni "frankofonski hiši" v Parizu podaril Plečnikov stol. Diouf se je zahvalil za darilo, poudaril pomen Slovenije za frankofonijo in povedal, da je sprejel povabilo na obisk v Slovenijo.
Slovenija je pri Mednarodni organizaciji za frankofonijo opazovalka od leta 1999. Organizacija ima sicer 56 članic in 19 opazovalk ter je zelo "živa" in dejavna organizacija, ki se med drugim zavzema za politični dialog in izobraževanje.
