Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je ob predstavitvi predloga zakona dejal, da želijo z njim preprečiti zlorabe pri izdajanju delovnih dovoljenj, krepiti pravno varnost delavcev migrantov vključno z njihovo nastanitvijo, zaščititi slovenski trg dela in uskladiti slovenski pravni red z evropskimi direktivami.
Svetlik je med glavnimi poudarki predloga zakona navedel strožje pogoje za izdajanje dovoljenj za delo za zastopnike gospodarskih družb, ostrejše pogoje za podaljševanje dovoljenj za zaposlitev za delodajalce (dokazovati bodo morali, da so plačniki davkov in prispevkov) ter večjo zaščito pravic tujcev v smislu lažjih pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let.
Poleg tega je minister izpostavil še pridobitev pravne podlage za izdajo podzakonskega akta o minimalnih bivalnih in higienskih standardih za tuje delavce, ukinitev sezonskega dela v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu ter enostavnejše izdajanje modre karte, pomembne za pridobivanje visoko kvalificiranih kadrov.
Poslanci in gosti na seji odbora so največ besed namenili 18. členu predloga zakona, ki govori o prijavi delodajalca za izvajanje neke storitve v Sloveniji, pri čemer je večina prisotnih menila, da predlog zakona na tem mestu privilegira tuje delodajalce. Medtem ko bi morali slovenski delodajalci izkazovati, da so registrirani za neko dejavnost in da plačujejo davke in prispevke, tujim delodajalcem tega ne bi bilo treba početi. To naj bi preprečilo dopolnilo SLS, ki ga je odbor sprejel.
Državna sekretarka na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je opozorila, da predlog zakona zgolj upošteva evropsko direktivo o storitvah na notranjem trgu EU, ki da je nad nacionalnimi zakoni. Kot je dodala, mora delodajalec, ko gre za storitve, spoštovati zakone matične države, ne pa države, kamor napoti delavce. Pri tem je opozorila še na tožbe držav, ki so kršile direktivo.
Predstavnik državnega sveta Alojz Kovšca in predstavnik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Marko Ocvirk sta pri tem opozorila na dogajanje blizu slovensko-madžarske meje. Kovšca je poudaril, da je tam ogromno primerov, ko za storitve neregistrirani tuji gospodarski subjekti opravijo hitra enkratna dela, s katerimi ustvarijo precejšnje denarne tokove. Inšpekcijski nadzor tam ne deluje - tudi zato, ker imajo inšpektorji premalo podatkov, je dodal Ocvirk.
Gvido Kres (SLS) je menil, da bi 18. člen predlaganega zakona povzročil diskriminacijo slovenskih delodajalcev. Zbal se je tudi, da bi z njim omogočili, da bi na slovenski trg vstopili takšni delodajalci, ki že doma ne spoštujejo zakonodaje.
S tem se je na neki način strinjal tudi Vito Rožej (Zares). Kot je dejal ob obrazložitvi glasu za dopolnilo SLS, ki uvaja določena dokazila tudi za tuje delodajalce, bo ta protekcionistični ukrep lahko doprinesel k boljšemu zdravju slovenskega gospodarstva in dal državam, ki prav tako ne upoštevajo evropske direktive in močno ščitijo domače delodajalce - to naj bi počeli Avstrija in Italija -, znamenje, da se je treba o tem pogovarjati resno, ne s figo v žepu.
Poslanci pa niso sprejeli dopolnila SLS za 33.a člen, po katerem bi tujci lahko sezonsko delo opravljali tudi na področju gostinstva in turizma. Minister Svetlik je izpostavil, da tu ne gre več za sezonske dejavnosti in da je v Sloveniji dovolj kadra za to področje. Predstavnik OZS Ocvirk se s tem ni strinjal in je opozoril, da gostinci navajajo, da delavci, prijavljeni na Zavod za zaposlovanje RS, ne želijo delati v tej dejavnosti.
Odbor je potrdil vsa dopolnila koalicije. Rezultat glasovanja o vseh členih, ki ga je opravil ob koncu druge obravnave predloga zakona, je bil 12 glasov za in nič proti.