O najsilovitejših spopadih so poročali iz strateško pomembnega mesta Ras Lanuf, ki je pomembno pristanišče za izvoz nafte in je od petka v rokah upornikov, na katero je letalstvo nadaljevalo napade. O spopadih so poročali tudi iz Zavije in Misrate.
Kljub nadaljevanju napadov je Gadafijev predstavnik vodstvu upornikov ponudil pogovore. Ti so vsakršna pogajanja z Gadafijevim režimom takoj zavrnili. Libijski režim je sicer kasneje zanikal, da naj bi se bil pripravljen pogajati z uporniki.
Predstavniki 27 držav članic EU so se v luči krepitve nasilja v Libiji dogovorili za zaostritev sankcij proti tamkajšnjemu režimu in zamrznitev premoženja več libijskih finančnih družb, med katerimi sta po podatkih evropskih diplomatov tudi libijska centralna banka in investicijska služba, ki naj bi imela po navedbah diplomatov poslovne interese v več evropskih državah in v ZDA.
Sankcije naj bi uradno potrdili ta petek na izrednem vrhu voditeljev držav in vlad članic EU o razmerah v Severni Afriki s poudarkom na Libiji.
EU je medtem pripravila tudi načrt denarne pomoči za razvoj demokracije v severnoafriški regiji v vrednosti štirih milijard evrov za naslednja tri leta. Tudi o tem predlogu bodo voditelji EU govorili v petek. Pomoč naj bi se osredotočala na pomoč gospodarstvu, predvsem malim in srednje velikim podjetjem, demokratično reformo s poudarkom na človekovih pravicah in pomoč civilni družbi.
Po navedbah evropskega diplomata, ki se je ravno vrnil z misije v glavnem mestu Libije Tripoli, so libijski predstavniki pozvali k preiskavi EU in ZN o domnevnih kršitvah človekovih pravic. Poglavitna naloga preiskovalcev naj bi bila identifikacija odgovornih za kršitve.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je sicer v ponedeljek uspel prepričati libijske oblasti, naj dovolijo obisk skupine, ki bo ocenila humanitarne razmere v libijski prestolnici. Kdaj bo misija odpotovala v Tripoli in ali bo obiskala tudi druga mesta, zaenkrat ni jasno. Ban je poleg tega že imenoval posebnega odposlanca za pogovore z režimom v Tripoliju.
Diplomati Velike Britanije in Francije pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku pripravljajo osnutek resolucije o prepovedi letov nad Libijo, vendar pa za zdaj kaže, da bo naletela na nasprotovanje Rusije in Kitajske, ki imata v Varnostnem svetu ZN pravico do veta.
Diplomatski viri pravijo, da bi lahko omenjena resolucija prišla na dnevni red VS ZN že ta teden, še posebej zaradi tega, ker je Gadafi v nedeljo in ponedeljek sprožil zračne napade na položaje upornikov v večjih mestih.
Britanski zunanji minister William Hague je v ponedeljek v parlamentu dejal, da se o prepovedi letov pogovarjajo tudi znotraj zveze Nato. Obstaja seveda možnost, da bi zahodne države same sprejele odločitev o prepovedi letenja in to potem uveljavljale brez dodatne resolucije VS ZN.
Za kaj takšnega pa bo potrebna odločenost ZDA, vendar pa se administracija predsednika Baracka Obame za prepoved letov še ni izrekla. Ameriški obrambni minister Robert Gates je minuli teden kongresnike, ki k temu pozivajo, opozoril, da je prepoved letenja enaka vojni napovedi, saj bodo morali najprej uničiti libijsko zračno obrambo in letalstvo.
K uveljavitvi prepovedi letov je pozvala tudi Organizacija islamske konference (OIC), ki je hkrati izrazila nasprotovanje kopenskemu vojaškemu posredovanju proti Gadafiju, čigar sile si prizadevajo znova vzpostaviti nadzor nad deli države, ki so v rokah upornikov.
K prepovedi letov je pozval tudi libijski veleposlanik pri ZN Abdurahman Mohamed Šalgam. Gadafi ga je medtem že odstavil in imenoval novega veleposlanika, nekdanjega predsednika Generalne skupščine ZN Alija Trekija. Ker je Libija še vedno članica ZN, Gadafi pa njen vodja, je njegov ukrep veljaven, razen če ne bo ukrepala GS ZN.
Mednarodni institut za strateške študije v poročilu medtem ocenjuje, da bi vzpostavitev prepovedi letov nad Libijo le malo vplivala na Gadafijevo uporabo helikopterjev za napade na civilno prebivalstvo.
Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da omejitve, ki delujejo pri reaktivnih letalih, le težko zaustavijo manjše in počasnejše helikopterje. Libijska vojska naj bi sicer imela okoli 35 bojnih helikopterjev.
Medtem je ameriški veleposlanik pri Natu Ivo Daalder v ponedeljek potrdil, da se je zavezništvo odločilo povečati število preletov radarskih letal awacs nad Libijo. Te naj bi v prihodnje namesto desetih izvajali 24 ur dnevno. Na ta način naj bi si ustvarili boljšo predstavo o tem, kaj se resnično dogaja v državi.
Omenjena letala lahko prepoznajo objekte do oddaljenosti 400 kilometrov ter lahko pregledujejo območje, večje od 312.000 kvadratnih kilometrov.