Mandatno-volilna komisija je konec januarja odločila, da sodniku Škobernetu, osumljenemu jemanja podkupnine, ne podeli imunitete. Odločitev DZ je bila predvidena za naslednjo redno sejo, ki se je začela nekaj dni zatem. Skoraj istočasno se je začelo tudi zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom, kjer sta se Škoberne in njegov zagovornik sklicevala na imuniteto, saj sta menila, da bi moral o imuniteti odločati DZ in ne le mandatno-volilna komisija.
Preiskovalni sodnik je kljub temu odredil pripor, zagovornik se je pritožil, a ga je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil, zato je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki jima zdaj pritrjujejo, saj so razsodili, da se zahtevi ugodi in da se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.
V obrazložitvi sodbe, ki je zdaj dostopna javnosti, je med drugim zapisano, da o dovoljenju za priprtje sodnika odloči DZ, in sicer potem, ko pridobi mnenje sodnega sveta. Ko predsednik DZ prejme zahtevo, jo pošlje mandatno-volilni komisiji. Ta po obravnavi predlaga državnemu zboru, da sodniku imuniteto prizna ali da mu je ne prizna. Nato brez razprave o tem odloča še DZ.
"Ob tako zasnovanem postopku poslovnika v zvezi z imuniteto predlog mandatno-volilne komisije ne more imeti narave dovoljenja, potrebnega za odreditev pripora ali začetek kazenskega postopka zoper sodnika. Takšno dovoljenje predstavlja šele sklep državnega zbora, ki sodniku imunitete ne prizna," navajajo na vrhovnem sodišču.
Zato po njihovem tudi ni utemeljeno navajanje preiskovalnega sodnika in zunajobravnavnega senata, da že predlog komisije predstavlja dokazilo, da je DZ dal dovoljenje za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
Pravno neutemeljeno je tudi sklicevanje na 208. člen poslovnika v zvezi z 212. in 214. členom. Po tej določbi mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je (že) v priporu, državni zbor pa na prvi naslednji seji odločitev komisije potrdi ali pa jo razveljavi in spremeni.
Glede na določbo drugega odstavka 134. člena ustave sodnik v primeru, ko je osumljen storitve kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije, sploh ne sme biti priprt brez dovoljenja DZ, v sodbi še navajajo na vrhovnem sodišču.
Škoberne, ki je bil v priporu skoraj tri tedne, se sicer še ni odločil, ali bo zahteval odškodnino. Predsednik DZ Pavel Gantar pa je odločitev vrhovnih sodnikov danes ocenil kot dve različni interpretaciji poslovnika. Kot je pojasnil v izjavi za javnost, ne oporeka interpretaciji vrhovnih sodnikov, njihov sklep pa bo spoštoval.
