Zakon o matičnem registru so poslanci decembra lani podprli brez glasu proti. Bistveni namen novele je vpis smrti za vse osebe, ki so umrle ob koncu druge svetovne vojne ali med njo ter njihova smrt še ni bila vpisana v matičnem registru.
Kot je v fazi sprejemanja zakona pojasnila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, je s tem svojcem umrlih dana možnost, da na enostaven in hiter način dokažejo smrt osebe in dosežejo vpis smrti. Pridobijo lahko tudi izpisek o smrti, kar jim olajša urejanje pravic, ki izvirajo iz zakona o popravi krivic in zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Novost v noveli je tudi ta, da postopki ugotavljanja in vpisa smrti ne bodo več časovno omejeni. Z novelo se črtajo tudi določbe zakona, ki se nanašajo na poseben izpit, ki ga mora opravljati matičar.
Zakon o mednarodni zaščiti ni naletel na toliko odobravanja, a kljub temu je dobil dovolj podpore, da so ga novembra lani sprejeli. Novost, ki jo zakon prinaša pri postopku mednarodne zaščite, je podaljšanje roka za vložitev tožbe zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, z dosedanjih treh na osem dni. Novela uvaja tudi obvezno izvedbo glavne obravnave v postopku pred upravnim sodiščem in brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji do izdaje odločitve v postopku mednarodne zaščite.
Med novimi pravicami prosilcev za mednarodno zaščito so uvedba žepnine za prosilce za mednarodno zaščito, dostop do trga dela po devetih mesecih in dostop do univerzitetnega izobraževanja.