Kot je dejal Bromše, so sodniki ugodili njegovi zahtevi in sklep o priporu razveljavili. Kot so ocenili, je bil Škoberne priprt v neskladju z zakonom in ustavo, saj je državni zbor pripor potrdil šele nekaj dni po tem, ko je preiskovalni sodnik zoper Škoberneta pripor odredil.
Na vrhovnem sodišču pojasnil za zdaj še ne dajejo, ker so odločitev sodnikov posredovali danes in še niso dobili potrditve o prejemu sklepa.
Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča je zoper Škoberneta, osumljenega jemanja podkupnine, pripor odredil 29. januarja. V priporu je ostal do 16. februarja, ko je zunajobravnavni senat ocenil, da ni več razlogov za pripor, ker so bile zaslišane že vse priče.
Konec januarja, ko je stekla policijska akcija, je o imuniteti celjskemu sodniku odločala najprej parlamentarna mandatno-volilna komisija, ki je sklenila, da mu imunitete ne podeli. Odločitev državnega zbora je bila predvidena za naslednjo redno sejo, ki se je začela nekaj dni zatem. Skoraj istočasno se je začelo tudi zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom, kjer sta se Škoberne in njegov zagovornik sklicevala na imuniteto, saj sta menila, da bi moral o imuniteti odločati državni zbor in ne le parlamentarna mandatno-volilna komisija.
Preiskovalni sodnik je kljub temu pripor odredil, Bromše se je pritožil, a ga je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil, zato je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Prvega februarja je o imuniteti sodniku odločal državni zbor in brez glasu proti potrdil odločitev mandatno-volilne komisije.
Škoberne naj bi zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za Esada Ćehajića, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Nekdanji direktor podjetja Komunala Laško Marjan Salobir in celjski podjetnik Esad Ramić pa naj bi bila posrednika pri teh domnevnih dogovorih. Zoper Salobirja tožilstvo ni zahtevalo pripora, Ramiću ga je preiskovalni sodnik odredil, odpravili pa so ga nekaj dni pred Škobernetovo izpustitvijo.
