Na strani vlade je volja in pripravljenost za iskanje rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse strani, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Pšeničny. Od omenjenih zahtev, ki so jih obrtniki maja lani naslovili na vlado, je po oceni ministrstva za gospodarstvo 22 takih, ki jih ni možno uresničiti.
Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) je državljansko nepokorščino napovedala, če vlada ne bo uredila plačilne nediscipline, sivo ekonomijo, delovnopravno zakonodajo. Po napovedih bodo obrtniki 11. marca začeli dvigovati gotovino iz bankomatov in 14. marca iz bank, 16. marca načrtujejo protest, popolno zaporo Slovenije pa načrtujejo za 18. april.
OZS bi se morala po Pšeničnyjevem mnenju "zamisliti, kaj pomeni svoje članstvo nagovarjati k državljanski nepokorščini, ob tem pa se ne držati državljanske pokorščine, h kateri smo vsi zavezani". Prepričan je tudi, da je treba "sesti za mizo, si naliti čistega vina in pogledati, kaj je bilo v zadnjih dveh, treh ali zadnjem letu narejeno za obrt in podjetništvo, pa tudi kaj se še da storiti".
Proces uresničevanja zahtev je po njegovih pojasnilih dolg proces, procedure tako v vladi kot v državnem zboru trajajo kar nekaj časa, zato ocenjuje, da je velik uspeh odstotek uresničenih predlogov tega dela gospodarstva. Uresničevanje zahtev obrti in podjetništva pa tudi sovpada z realizacijo akta za mala podjetja.
Pšeničny je tudi spomnil, da je vlada z ukrepi za izboljšanje položaja malega gospodarstva začela takoj, ko so prepoznali krizo, in že v začetku leta 2009 sprejela vrsto ukrepov za izboljšanje razmer.
Kot je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, je državni zbor minuli teden potrdil tri zakone za izboljšanje plačilne nediscipline: zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, novelo zakona o DDV in novelo zakona o javnem naročanju.
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih prinaša 60-dnevni plačilni rok, stranki pa se lahko dogovorita za daljši rok, vendar ta ne sme biti daljši od 120 dni. Javni organi morajo svoje obveznosti poravnavati v 30 dneh. Določbe o plačilnih roki in zamudah so nadgrajene obvezno prvo prijavo v večstranski pobot medsebojnih obveznosti, zakon pa uvaja tudi uvedbo registra protestiranih menic zaradi neplačila.
Tudi noveli zakona o DDV in zakona o javnem naročanju bosta pripomogli k izboljšanju plačilne nediscipline. Po oceni Vraničarjeve bodo sicer potrebni dva do trije meseci, da bodo ti predpisi zaživeli v praksi.
Po pojasnilih Zorana Kotolenka z ministrstva za delo je predlog novele zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno minuli teden v DZ prestal drugo obravnavo, predvidoma pa ga bo bodo poslanci potrdili na prihodnji seji DZ.
"Zakon je bil tudi usklajen na Ekonomsko socialnem svetu in to z najširšim konsenzom, kar govori o tem, da smo na tem področju našli pravo mero med regulacijo in tistim, kar je dovoljeno in ni dovoljeno," je poudaril in dodal, da želijo s tem zakonom prispevati k temu, da bi sivo ekonomijo zajezili. Ključna novost zakona je povečan nadzor in ustrezno povečane kazni, globe so zdaj fiksne in nič več v razponu.
Ob tem je Kotolenko napovedal, da bo Ekonomsko socialni svet 18. marca razpravljal o poteku sprememb zakona o delovnih razmerjih. Na tej seji bodo socialnim partnerjem predstavili izhodišča zakona in predviden potek dela pri spremembah zakona, nato pa bodo napisali konkreten tekst zakona.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec pa je znova poudaril, da ukinitev prisilne poravnave, za kar se zavzema OZS, ni možno, je pa možno pogledati, ali je se da obstoječi sistem izboljšati.
Ministrstvo za pravosodje je kot kompromis v noveli zakona o finančnem poslovanju, ki je v postopku sprejemanja na vladi, predlagalo, da bo po novem prisilno poravnavo mogoče skleniti, če bo upnikom ponujeno vsaj 30-odstotno poplačilo njihovih terjatev v časovnem obdobju, ki ne bo daljše od dveh let.
Ukrepi, ki jih je že sprejela vlada, pa obrtnikov niso popolnoma zadovoljili, zato aktivnosti OZS za državljansko nepokoroščino tečejo dalje, je za STA dejal podpredsednik upravnega odbora OZS Jani Ulaga. Ob tem je spomnil, da ne želijo destabilizirati slovenskega gospodarstva, še najmanj finančnega sistema, to ni njihov cilj, temveč si želijo dogovora.
Predlagano 30-odstotno poplačilo upnikov v dveh letih v postopku prisilne poravnave za člane OZS ni sprejemljivo, je še pojasnil Ulaga in dodal, da ne odstopajo od zahteve Vsak račun šteje. S tem ukrepom, kjer gre za spremembo dohodninske zakonodaje, bi po njegovem mnenju namreč zelo pripomogli k odpravi sive ekonomije.
