"Meni osebno so predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) zagotovili, da so pripravljeni sodelovati v dokapitalizaciji skupaj z drugimi finančnimi skladi, vendar ob pogoju, da ne sodeluje država oziroma zmanjša svoj delež s sedanjih 51 odstotkov na manjši kontrolni delež," je pojasnil Lahovnik in dodal, da EBRD ne želi dajati denarja banki, katere korporacijsko upravljanje je pod vplivom tekoče politike.
Kritičen je bil tudi do načina ustanovitve agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Kot je poudaril, je nenavadno, da člani Zares ne zaupajo vodstvu te agencije, "čeprav ga je imenovala ta vlada oziroma ta koalicija, ne pa Sveti duh ali Janez Janša". Nenavadno se mu zdi še, da se ministri vmešavajo v delo družb, četudi so te v pristojnosti agencije.
V tej luči je bil kritičen tudi do poteze svoje naslednice Darje Radić, da je zamenjala nadzornike Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) tik preden je pristojnost za to prenesla na agencijo. "Ustanovili so domnevno nepolitično agencijo, jo kot tako predstavili slovenski javnosti in OECD, tik pred tem pa izvedli predčasne menjave nadzornikov v skupini, ki naj bi prešla pod njeno pristojnost," je opozoril.
V zvezi z projektom gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je Lahovnik dejal, da je bilo z njim ves čas povezanih veliko različnih interesov - tistih, ki ga želijo izvajati in tistih, ki ga želijo ustaviti.
Med slednjimi je naštel plinski lobi, del jedrskega lobija, "ki se boji, da ne bo drugega bloka jedrske elektrarne" ter trgovce z električno energijo, ki bi imeli brez Teš 6 več možnosti za trgovanje. "Nekateri si želijo projekt ustaviti, ker si želijo nov razpis, na katerem bi oni dobili večji vpliv," je dodal.
Kako se je tu videl predsednik Zares Gregor Golobič, nekdanji minister za gospodarstvo ni znal povedati. Menil je le, da je nenavadno, da je izjavil, da podjetje Ultra ni nikoli delalo za Teš, nato pa se je izkazalo, "da so vendarle opravljali neka dela".
Na vprašanje, kako komentira namige, da naj bi Golobič lobiral za prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, pa je Lahovnik odgovoril, da ga ne vidi v tej vlogi in da za prvega moža hrvaške družbe Ivico Todorića "lobirajo člani nekaterih drugih omrežij. "Zadaj so drugi interesi, tudi gospod, ki je bil rojen pred drugo svetovno vojno," je povedal.
Bivši gospodarski minister je spregovoril tudi o Delu, pri čemer je zanikal, da je on tisti, ki je Pivovarni Laško za direktorja te časopisne družbe predlagal Jurija Giacomellija. Priznal je, da se poznata, obenem pa zatrdil, da ga je na čelo uprave postavil nadzorni svet Dela.
"Če gledam na to, kaj se je z Delom kot delniško družbo dogajalo v dosedanjem obdobju, ni v celoti upravičil zaupanja tistih, ki so ga imenovali. Če bi bil jaz v nadzornem svetu, bi zahteval bistveno korenitejše ukrepe. Današnje Delo je primer, kako medijska družba ne sme biti organizirana. Bolj nas spominja na Jurski park kot pa na urejeno medijsko družbo, ki želi biti vodilna pri prodajanju informacij na slovenskem medijskem trgu," je ocenil Giacomellijevo delo.
Glede konca krize pa je Lahovnik opozoril, da ga Slovenija vse bolj spominja na podmornico. "Smo v prostem teku: predsednik vlade pritiska na plin in ustvarja zelo veliko hrupa, avtomobil pa se nikamor ne premakne. Ko skuša dati v prestavo, s kolesi zakoplje v pesek koalicijskih partnerjev. S koalicijo, na katero se je obsodil, ne more izvesti nobenih strukturnih reform," je ponazoril.
"Vsak ukrep trojčka KGB je že vnaprej obsojen na propad, ker je politično bankrotiral. Rok trajanja tega trojčka je do oktobra 2012," je sklenil.
