Glede na podpise in na druge dostopne podatke so dogovor podpisali predsednik uprave SCT Ivan Zidar, prvi mož Primorja Dušan Črnigoj, takratni direktor SŽ ŽGP Dimitrij Podobnik in tedanji predsednik uprave GIZ Gradis Peter Bajec, piše današnje Delo.
Podpisniki so se v dogovoru, ki zadeva gradnjo tirnih naprav, peronov, podhoda, ceste in parkirišč s pripadajočo komunalno infrastrukturo, protihrupne ograje in krajinsko ureditev, s podpisi zavezali, da nižjo ponudbo odda konzorcij SCT, Primorja in SŽ ŽGP, "spremljajočo, višjo ponudbo" pa GIZ Gradis.
Poleg tega so se uskladili še o tem, da bo GIZ Gradis kot podizvajalec sodeloval pri gradnji podhoda in odvozu ruševin, vendar po pogojih, ki jih določi konzorcij. Pri tem so se za primer morebitne pocenitve pri delih v sklopu podhoda dogovorili, da "se prihranki razdelijo med oba izvajalca podhoda v razmerju deleža izvedbe celotnega podhoda".
Za GIZ Gradis, ki si je pri projektu lahko odrezal precej manjši kos pogače, so sklenili, da manko nadoknadi "na prihodnjih razpisih za izvedbo mejnih prehodov, ki jih razpisuje Servis vladnih služb RS".
Naročnik projekta je bil nekdanji servis skupnih služb vlade, katerega naloge je aprila 2005 prevzelo ministrstvo za javno upravo, mednarodni železniški mejni prehod Dobova pa sta konec leta 2005 slovesno odprla tedanja ministra za promet in za javno upravo Janez Božič in Gregor Virant.
SCT, Primorje in GIZ Gradis naj bi sicer leta 1998 sodelovali tudi pri t. i. zemonskem sporazumu, pri katerem pa ni sodelovalo nobeno državno podjetje. V njem so opredeljeni kot členi velike koalicije za realizacijo slovenskega avtocestnega programa.
Urad za varstvo konkurence je pred časom uvedel preiskavo, v okviru katere preiskuje sume kartelnega dogovarjanja 18 gradbenih podjetij, a ta še ni končana. Po informacijah Dela naj bi bil varuh konkurence seznanjen tudi z dogovorom o sodelovanju na javnem razpisu za gradnjo dobovskega železniškega prehoda.
