c S

Gadafijeve sile potisnile upornike v defenzivo

07.03.2011 07:43 Tripoli/Bengazi, 06. marca (STA) - Libijske sile, ki so lojalne voditelju Moamerju Gadafiju, naj bi v veliki protiofenzivi zajele več ključnih mest na vzhodu države. Uporniki to sicer zanikajo, so pa v nedeljo potrdili, da so se umaknili iz kraja Bin Džavad nazaj proti vzhodu v Ras Lanuf. Medtem se nadaljujejo obsodbe spopadov v Libiji. Zaskrbljenost je izrazil tudi papež.

Gadafijevim lojalistom je tako, kot vse kaže, uspelo prekiniti napredovanje upornikov proti Tripoliju. Ustavili so jih pri Bin Džavadu, ki leži med za naftno industrijo pomembnim krajem Ras Lanuf in Gadafijevim rojstnim mestom Sirta. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik upornikov, so se umaknili nazaj v Ras Lanuf, ki ostaja njihova "prva linija obrambe".

Libijska državna televizija je sicer poročala, da so upornike pregnali tudi iz Ras Lanufa, Tobruka in Misrate, ki je tretje največje mesto v državi. Kasneje se je izkazalo, da boji za ta mesta, predvsem za Misrato, še potekajo.

Na Misrato Gadafijeve sile streljajo tudi s težkim topništvom, pri tem pa ne izbirajo ciljev. Podobno hudi boji potekajo tudi v Ras Lanufu in Zaviji. V samem Ras Lanufu, ki leži kakih 600 kilometrov vzhodno od Tripolija, za zdaj ni uličnih borb, so pa položaje upornikov v nedeljo napadla Gadafijeva letala in helikopterji.

Vmes so se pojavila tudi poročila o spopadih v Tripoliju, a so jih Gadafijeve sile zanikale, češ da je šlo zgolj za praznovanje po uspehih protiofenzive. A tuji dopisniki so poročali, da se je v mestu slišalo močno streljanje, ki bi ga težko povezovali s slavjem. Gadafijeve sile so sicer vse doslej uspešno zatirale vsakršen upor v Tripoliju.

Gadafi naj bi se sicer po formiranju Nacionalnega sveta, v katerega so se združili uporniki, odločil, da sproži totalno vojno proti upornikom. Ti pa opozarjajo, da bo v Libiji prišlo do "pokola", če mednarodna skupnost ne bo posredovala.

Uporniki so sicer v soboto Nacionalni svet razglasili za edinega predstavnika države. To je po prvem uradnem sestanku sveta, ustanovljenem 27. februarja, na novinarski konferenci povedal predsednik sveta, bivši pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil.

Svet je pooblastil svojega člana Omarja al Haririja za "vojaške zadeve", Alija Abdelaziza al Isauija pa za zunanje zadeve. Slednji ima nalogo, da vzpostavi stike s tujino, da bi dosegel mednarodno priznanje sveta, je še povedal Džalil po sestanku v Bengaziju.

Oblikovanje narodnega sveta in njegove cilje je že pozdravila Francija, francoski zunanji minister Alain Juppe pa je v nedeljo v Kairu tudi ostro kritiziral "kriminalno norost" Gadafija v boju proti upornikom. A hkrati je Juppe opozoril, da bi imela tuja vojaška intervencija v Libiji negativne posledice.

"Francija tako kot več njenih partnerjev ne podpira vojaškega posredovanja Zahoda v Libiji. To bi imelo absolutno negativne posledice," je prepričan Juppe.

Gadafi je sicer v pogovoru za nedeljsko izdajo francoskega časnika Le Journal du Dimanche prvič po začetku upora sredi februarja zahteval, da bi nasilje v državi preiskali predstavniki Združenih narodov in Afriške unije. Pri tem je obljubil tudi, da bo preiskovalcem omogočil prosto delo v državi.

Gadafi je sicer v pogovoru za francoski časnik ponovil, da za uporom stoji teroristična mreža Al Kaida in zadrogirani mladci, Zahod pa da ga v tem boju proti teroristom pušča samega. "Čemur smo priča v Sredozemlju, je islamski džihad. Osam bin Laden se bo povzpel na oblast v Severni Afriki. Bin Ladna boste imeli pred vrati," je dejal libijski voditelj.

V pogovoru za francoski časnik pa je Gadafi zatrdil tudi, da nima nobenega namena zapustiti Libije in oditi v izgnanstvo. "Kdo pa zapusti svojo domovino? In zakaj bi jaz moral zapustiti Libijo?" je dejal. "Predsednikom, ki pravijo, da moram iti, bom odgovoril - ko boste končali svoje mandate in ko se boste umaknili, bom jaz še vedno vodja revolucije," je dejal.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je medtem v nedeljo v Libijo napotila skupino strokovnjakov, ki naj bi na terenu ugotovili, kako potekajo humanitarna prizadevanja in evakuacija beguncev. Ocenili naj bi tudi, kaj se še da izboljšati, so sporočili iz kabineta Ashtonove, ki namerava ugotovitve skupine uporabiti tudi na petkovem izrednem vrhu Evropskega sveta.

Diplomatsko misijo je sicer v Libijo poslala tudi Velika Britanija. Kot je potrdil britanski obrambni sekretar Liam Fox, so v Bengazi na vzhod države poslali "majhno skupino diplomatov", da bi navezali stik z uporniki.

Britanski Sunday Times je sicer medtem poročal, da so uporniki proti režimu Moamerja Gadafija zajeli skupino pripadnikov posebnih britanskih sil, ki so spremljali enega britanskih diplomatov. Toda Fox tega ni želel komentirati. Je pa poudaril, da je položaj zelo težak in da je v Libiji več skupin upornikov, ki so si med seboj različne.

Zaskrbljenost zaradi dogodkov V Libiji pa je v nedeljo izrazil tudi papež Benedikt XVI., ki je obžaloval, da so spopadi "povzročili številne smrtne žrtve in naraščajočo humanitarno krizo".

Na humanitarno krizo v Libiji so se v soboto sicer odzvali tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu in za njeno reševanje namenili 50.000 evrov. Pri tem pa so še pozvali Gadafija k odstopu in ustavitvi nasilja.